Jim Thompson v 'The Burma deception' Roela Thijssena

Junija letos je bil na tem blogu članek s knjižno oceno šestega dela serije trilerjev Grahama Marquanda belgijskega pisatelja Roela Thijssena, gl. www.thailandblog.nl/boekrecensies/boekbrief-het-birma-bedrog-van-roel-thijssen

To knjigo mi je z Nizozemske dostavil zelo prijazen tajski kurir, ki bi prav lahko odigral vlogo v morebitni filmski adaptaciji "The Burma Bedrog", podobni Jamesu Bondu. Zgodbo bi bilo potem treba nekoliko prilagoditi, saj je knjiga pikareskni roman, v katerem nastopajo predvsem moški vohuni. Le ena ženska igra vlogo žene francoskega vohuna, a ji v vohunskih zapletih ni dodeljena nobena dejavnost.

Knjiga

To je dobro napisana zgodba, ki sem jo z veseljem bral. Iskreno povedano, še nikoli nisem tako hitro prebral knjige. Ne bom ponavljal zapleta, a dogodki si hitro sledijo in vedno se vprašaš, kakšna bo naslednja situacija. Občasno postane težko ugotoviti, kdo dela za koga (vohuni), za Kitajce, za Vietminh, za Pathet Lao, za OSS ali za francosko obveščevalno službo?

Lepa nota knjigi je, da vas popelje na tako rekoč turistično potovanje, tja, kjer se dogajanje odvija v Laos in na Tajsko. Potepanje po Bangkoku, obiski Kanchanaburija in Chiang Maia poznavalcem Tajske ponujajo številne znamenitosti, čeprav je zgodba seveda postavljena pred več kot 60 leti. V Laosu spoznavamo Pakse in otoke Si Phan Don na jugu: tega področja ne poznam, a moram iti pogledat..

Jim Thompson

Na sprednji strani knjige je običajno, da je vsaka podobnost oseb v knjigi z dejanskimi osebami zgolj naključna. To le delno drži za Jima Thompsona. Pisatelj v pogovoru pravi, da v zgodbi o tedanjem vohunjenju v Indokini ne gre mimo Jima Thompsona. V "Burmanski prevari" ne igra glavne vloge, knjiga ne govori o njem, a pisatelj mu v celoti vseeno dodeli fiktivno vlogo.

Kosti, ki ne zbledijo

Roel Thijssen v obsežnem pogovoru z naslovom »Kosti, ki ne zbledijo« razmišlja o smrti tega ameriškega častnika OSS in poslovneža, pri čemer poudarja, da tudi on nima rešitve uganke. Citiram nekaj odlomkov iz njegove spremne besede:

Njegovo življenje je povzročilo več biografij in njegova domnevna smrt več knjig, od katerih vsaka trdi, da je bila skrivnost razrešena. Posebnost je stalna pozornost, saj je v letu 2015 izšla še petsto strani dolga reportaža in v letu 2017 televizijski film.«.

Roel Thijssen nato pravi, da je po več potovanjih po Indokini in po prebranih stotinah knjig o zgodovini podceline prepričan, da je izginotje Jima Thompsona povzročil njegov edinstven politični položaj. S svojo razvejano mrežo je imel prst vmes v številnih državah v Indokini.

V Indokini, ki je bila uradno dekolonizirana po drugi svetovni vojni, so imeli različni Zahodnjaki in Kitajci vidno, a temačno vlogo. »Subkulture tihotapcev mamil, paravojaških enot, trgovcev z devizami, tatov umetnin in obveščevalnih agencij so se prekrivale. Ljudje so se med seboj poznali, si pomagali, se izigravali in goljufali drug drugega.

V tako mednarodno razvejanem podzemlju ležita prijateljstvo in sovraštvo tesno skupaj.« 

Delovati iz sence, to so počeli agenti OSS med svetovno vojno in to so počeli tudi po vojni. To ne velja za Jima Thompsona. Svoje mnenje je podal preveč primerno in predvsem premalo primerno. Medtem ko so se njegovi kolegi premikali vse bolj v desno (antikomunistično!), je Thompson še naprej razglašal svoja liberalna stališča. Verjel je v protikolonialistično ideologijo, s katero je Amerika vstopila v drugo svetovno vojno.

Thompson je odkrito podpiral demokratizacijo svoje nove domovine Tajske. Brezpogojno se je odločil za napredne sile in morda se sprašujete, kako mu je uspelo preživeti toliko let v takratni policijski državi Tajski. Ne more biti drugače, da se je Thompson zagotovo zavedal številnih skrivnosti in bil izjemno spreten v tem, da bi se s tem poigraval z različnimi močnimi bloki.

Torej, kje je šlo narobe? Po besedah ​​Roela Thijssena ne morete neskončno balansirati na tanki vrvi. Zdi se, da se je ravnotežje med prijatelji in sovražniki začelo nevarno nagibati na drugo stran. Na primer, televizijski intervju leta 1967, v katerem je ostro obsodil ameriško vietnamsko politiko, Cia ni cenila.                                           

Utišati ga je bilo treba, in to tako temeljito, da vsi in nihče ne veljajo za storilca. Thompsona bi ubili konkurenti, v imenu tajskih politikov, komunistični gverilci, kriminalci ali morda CIA.

Sklep Roela Thijssena je, da kosti Jima Thompsona ne bodo nikoli na površju in nikoli ne bomo izvedeli resničnih okoliščin umora ali izginotja. Obstaja velika verjetnost, da bo uganka še naprej navdihovala novinarje in umetnike.«