Buddhadasa Bhikkhu, veliki budistični filozof

Buddhadasa Bikkhu velja za najvplivnejšega budističnega filozofa na Tajskem in daleč zunaj nje. Njegova reinterpretacija budizma za sodoben čas je pritegnila veliko ljudi na Tajskem, čeprav je večina njegovih privržencev iz srednjega razreda. Spodaj bom obravnaval njegove sveže in inovativne ideje.

Globoko razočaranje

Buddhadasa Bhikkhu (tajsko: พุทธทาสภิกขุ phóetáthâat 'Budov služabnik' in phíkkhòe 'menih') se je rodil 27. maja 1906 v mestu Rumriang v občini Chaiya, Surat Thani, kjer je bil njegov oče, drugi -generacija kitajskih in njegova mati, Tajka, je vodila trgovino.

Potem ko je nekaj let obiskoval tempeljsko šolo, je nadaljeval šolanje na državni šoli v Chaiyi. Leta 1922 mu je umrl oče in začasno je prevzel trgovino, tudi za plačilo šolanja svojega mlajšega brata, ki je študiral na slavni šoli Suan Kulap v Bangkoku.

Leta 1926 je bil Buddhadasa posvečen v menih in nikoli ni zapustil meniškega reda, Sanghe. Od leta 1930 do 1932 je preživel nekaj časa na budistični univerzi v Bangkoku, kjer je spoznal Narita Phasita (sodeloval je z Naritovo kritiko budističnega esteblišmenta, vendar ga je imel za preveč radikalnega) in Pridija Phanomyonga. Način, kako so v Bangkoku preučevali, poučevali in izvajali budizem, ga je močno razočaral.

Gozdni menih

Maja 1932, mesec dni pred revolucijo, ki je absolutno monarhijo spremenila v ustavno monarhijo, se je vrnil v Chaiyo, kjer je preživel dve leti sam kot gozdni menih ter študiral in meditiral v džungli. Kasneje so se mu pridružili še drugi menihi.

Buddhadasa je tempelj, ustanovljen leta 1943 na drugi lokaciji sedem kilometrov jugovzhodno od Chaiye, poimenoval Suan Mokkhaphalaram, ki se običajno imenuje Suan Mokh (izgovarja se sǒean môok): 'Vrt osvoboditve'. Tam bi ostal do svoje smrti 25. maja 1992.

Vsa ta leta je preživel v templju, kjer je študiral, pisal in pridigal, pri čemer mu je pomagal njegov mlajši brat Dhammadasa ('Služabnik Dhamme, Učenje'). Njegove ideje so po vsej Tajski razširile vse vrste revij, knjig in organizacij. V vsaki knjigarni je na pultu njegova knjiga. Večina ljudi pozna njegovo ime in nekatere njegove ideje.

Tempelj Suan Mokh vsako leto obišče več deset tisoč ljudi, vključno s številnimi tujci, predvsem zaradi tečajev zdravljenja. Buddhadasa je nekoč iz številnih dnevnih izletnikov izvabil izjavo: "Mislim, da vsi ti ljudje pridejo sem predvsem na sanitarni postanek ...".

Odpor do budistične prakse in avtoritete

Buddhadasova leta študija v Bangkoku so mu za vse življenje pustila odpor do budistične prakse in še posebej avtoritete. Ugotovil je, da so templji umazani in natrpani, menihi so bili v glavnem zaskrbljeni zaradi statusa, bogastva, prestiža in lagodnega življenja. Laiki so izvajali obrede, vendar so imeli malo razumevanja za budizem. Oblasti so se bolj ukvarjale s prakso budizma, zlasti z meništvom, kot z njegovo doktrino. Razmišljanje o temeljih budizma in intelektualne dejavnosti je bilo zanemarjeno, tudi med laiki.

Dolgo je na primer divjal boj o pravilni barvi meniškega habita, svetlo oranžne ali temno rdeče-rjave, in o tem, ali naj habit pokriva obe ali le levo ramo. Laiki so se bolj ukvarjali z obredi, darovi, pridobivanjem zaslug in tako naprej, ne pa z jedrom budizma, odnosom, ki so ga spodbujali menihi.

Buddhadasa je opazil, da se študij budizma osredotoča predvsem na komentarje, napisane mnogo stoletij po Budi, in skoraj ne na besede Bude samega. Želel se je vrniti k izvirnim spisom.

Trn v peti mu je bil tudi medsebojni odnos med budizmom in državo. Še posebej kralj Rama VI. je poudarjal enotnost budizma, monarhije in države, tajske trojice. Eno brez drugega ne more obstajati.

Vsi poznejši tajski voditelji so podprli to stališče. Nekdo, ki zapusti svojo vero ali ga imajo za krivoverca, je državni sovražnik, v razmišljanju šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa 'komunist'. Zato ne bi smelo biti presenetljivo, da so bolj konservativni elementi v tajski družbi Buddhadaso takrat obtožili, da je "komunist".

Ko sem prvič zaprosil za zakonski vizum v Chiang Khongu, so me vprašali o moji 'sàatsànǎa, veri'. Rekel sem 'phóet, budist.' Imigracijski uradnik je nehal tipkati, se naslonil in rekel: »To ni mogoče. Ti nisi Tajka.'

Phasǎa khon in phasǎa tham, človeški jezik in duhovni jezik

Večina svetih spisov in izrekov v vseh religijah je napisanih v običajnem človeškem jeziku (phasǎa khon), a na koncu je pomemben duhovni pomen (phasǎa tham). Buddhadasa med temi ostro razlikuje. Če želimo razumeti pravi pomen svetih spisov, moramo človeški jezik prevesti v duhovni jezik. Miti, čudeži in legende v človeškem jeziku kažejo na globlji pomen.

Prehod Mojzesa in judovskega ljudstva skozi Rdeče morje je človeški jezik, v duhovnem jeziku pomeni ljubezen Jahveja do njegovega ljudstva. Tako je Buddhadasa razlagal tudi budistične mite in legende. In tako 'smrt in ponovno rojstvo' lahko poleg biološkega dogodka pomeni tudi izgubo morale in razvad, poleg osvoboditve od trpljenja tukaj in zdaj.

V svojem raziskovanju jedra budizma se je Buddhadasa želel vrniti k izvirnim spisom, zlasti k suttapitaka kjer so zapisane Budove besede in dejanja. Vseh sto nadaljnjih komentarjev je ignoriral kot nepomembne in pogosto zmedene.

Tabu tema: Nirvana

Nibbana (bolj znan v sanskrtu kot Nirvana) je skoraj tabu tema v sodobnem budizmu. Če se o njem sploh govori, je to nedosegljiv ideal, mogoč le za menihe, na tisoče ponovnih rojstev stran, daleč od tega sveta, nekakšnih nebes, kjer se v tem svetu trpljenja ne moreš ponovno roditi.

Buddhadasa poudarja, da je po svetih spisih Buda pred smrtjo dosegel 'nibbano'. Prvotni pomen nibbane je 'ugasnitev', kot kup žarečega oglja, ali 'kroten' kot pri krotki živali, hladni in brez madežev.

Buddhadasa verjame, da nibbana pomeni izumrtje motečih in onesnažujočih misli in čustev, kot so pohlep, poželenje, sovraštvo, maščevanje, nevednost in sebičnost. To pomeni, da "jaz" in "moje" ne postaneta vodilni načeli našega življenja.

Nibbana se lahko pojavi začasno ali trajno to življenje dosegajo laiki in menihi, tudi brez poznavanja svetih spisov, tudi brez templjev in menihov in tudi brez ritualov in molitev.

Buddhadasa je rekel, da lahko svoje učenje povzame takole: 'Delaj dobro, izogibaj se zla in očisti svoj um'. To je prava reinkarnacija, pravo ponovno rojstvo.

Čist um

'Chít wâang' ali čisti um v resnici ni inovativna ideja, ampak ena najstarejših in osrednjih resnic v budizmu, kamor koli jo postavi Buddhadasa. 'Chít wâang' dobesedno pomeni 'prazen um'. To je Buddhadasin prevod budističnega koncepta, ki se nanaša na nenavezanost, opuščanje motečih in onesnažujočih vplivov v umu.

Najprej, če pustimo ob strani 'jaz' in moje' (ตัวกู-ของกู toea koe-khǒng koe, opazno, da Buddhadasa tu uporablja navaden, celo nižji pogovorni izraz), kar je v skladu s konceptom an-atta ' ne- sebe'. Poleg tega opuščanje intenzivnih, destruktivnih čustev, kot so poželenje, pohlep in maščevanje. Chít wâang je um v ravnovesju in miru. Prizadevanje za to stanje duha je bistveno.

Delo je osrednjega pomena v našem življenju

Za Buddhadaso je delo osrednjega pomena v našem življenju, je nujna in tudi osvobajajoča stvar. Z delom ne razume le tistega, kar nam zagotavlja preživetje, temveč vse vsakodnevne dejavnosti, tako v družini kot v skupnosti. Zato je enako potrebno ohraniti pravično družbo. Ne vidi razlike med delom in dhammo, učenjem, neločljiva sta,

Buddhadasa je rekel: 'Delo na riževih poljih je bolj povezano z dhammo, nauki, kot z verskim obredom v templju, cerkvi ali mošeji. Poleg tega je verjel, da imajo vse vrste dela enako vrednost, če je opravljeno s pravim mišljenjem.

Karma

Karma se v tajščini imenuje กรรม 'glavnik'. V sanskrtu beseda pomeni 'dejanje, dejanje' in namensko dejanje. V splošnem pogledu tajskega budizma nakopičena karma iz vseh vaših prejšnjih življenj določa vaše življenje tukaj in zdaj.

Kako se potem ponovno rodiš, je odvisno od nadaljnjih zaslug, dobrih ali slabih, ki jih pridobiš v tem življenju. To lahko najbolje storite z obredi, obiskovanjem templjev, dajanjem denarja templjem itd. Dajanje dvajsetih bahtov templju izboljša vašo karmo kot dajanje 200 bahtov sosedu, ki ga je prizadela revščina.

Zelo cenjeni ljudje, ljudje z denarjem, zdravjem in statusom, so si morali v prejšnjem življenju pridobiti veliko dobre karme. Njihovo mesto v družbi je tako rekoč pravica po rojstvu in zato nedotakljiva. Velja tudi obratno. To je običajen tajski pogled.

Zdaj 25-letna polsestra mojega sina je invalid. Zaradi dedne bolezni talasemije je gluhonema. Nekoč, pred dvanajstimi leti, smo potovali v slavni tempelj severno od Chiang Raija. Njena mati je vprašala meniha: "Zakaj je moja hči tako invalidna?" Na kar je menih odgovoril, da je to verjetno posledica slabe karme iz preteklih življenj.« Ta polsestra s slabo karmo je ena najprijaznejših in najpametnejših ljudi, kar jih poznam.

Buddhadasin pogled na karmo je v ostrem nasprotju s tem. Poudarja, da sam Buda skoraj nikoli ni govoril o karmi in zagotovo ni sodil ljudi na podlagi nje. Zamisel o karmi je hindujski koncept in je obstajala že dolgo pred Budo. Sumi, da se je hindujska ideja o karmi v kasnejših komentarjih in knjigah prikradla v budizem.

Za Buddhadaso je karma samo tisto, kar ustvarja rezultate, dobre ali slabe, tukaj in zdaj. Sadovi vaših dejavnosti so tako rekoč že prisotni v vaših dejanjih. Ti sadovi se razkrijejo tako v vašem umu kot v vplivu na vaše okolje.

Brez naklonjenosti političnemu sistemu

Buddhadasa ni nikoli izrazil naklonjenosti določenemu političnemu sistemu, razen da morajo voditelji slediti tudi dhammi, naukom. Konservativni voditelji so njegove ideje zavrnili. Naj se omejim na nekaj izjav:

Buddhadasa: "Ni komunizem tisti, ki ogroža Tajsko, ampak izkoriščevalski in zatiralski kapitalizem."

Sulak Sivaraska: 'Šibka točka v Buddhadasi je tema 'diktator', ker diktatorji nikoli nimajo dhamme in se preveč predajamo diktatorjem. Celo opati samostanov so diktatorji, vključno s samim Buddhadasa ...«

Tino Kuis

Viri:

Peter A. Jackson, Buddhadasa, teravada budizem in modernistična reforma na Tajskem, Sviloprejka, Knjige, 2003
Buddhadasa Bhikkhu, 'jaz' in 'moje', Thammasapa & Bunluentham Institution, brez letnice

www.buddhanet.net/budasa.htm

/en.wikipedia.org/wiki/Buddhadasa

Trije videoposnetki za izkušnjo življenja in naukov Buddhadase:

www.youtube.com/watch?v=bgw97YTOriw

www.youtube.com/watch?v=z3PmajYl0Q4

www.youtube.com/watch?v=FJvB9xKfX1U

Štiri plemenite resnice so pojasnile:

www.youtube.com/watch?v=FJvB9xKfX1U