Tajska in njen problem z odpadki
Morda je to dolgočasen, umazan prispevek o neprijetni temi, vendar smo ga že večkrat videli na blogu Thailandblog, zato kar nadaljujte.
Ali na Tajskem obstajajo težave z odpadki in njihovim odlaganjem? Da, TOČKA. Kljub pogumnim prizadevanjem, vendar tako sporadično, amatersko, dobronamerno, naključno, da se problem zaradi zapravljanja potrebnih proračunov ni zmanjšal, ampak se je dejansko povečal.
Tajci se običajno zavedajo, da je treba vložiti prizadevanja za okolje, še posebej, če je treba zaslužiti malo denarja. Ko pa enkrat ta denar, spodbude ni več in stane manjša žrtev/napor: selitev, prinašanje nazaj, nekje deponiranje ... potem lahko nanj običajno pozabite.
Lahko pa rečete tudi za večino turistov: poglejte smeti, ki ležijo na plažah in ki priplavajo iz morja ter jih puščajo turisti in lokalno prebivalstvo, samo da bi omogočili brezplačno odvajanje odplak. voda v odprto morje tiho. To je individualna in državna odgovornost vseh in lokalne, nacionalne skupnosti. Ko so industrijski in gospodinjski odpadki zbrani, je to očitno stvar vlade.
Izogibanje potratnosti v poslovanju: zakonodajno delo za to je na splošno na voljo, nadzor pa je popolnoma odsoten. Preveč ljudi je odvisnih od poslovnih dejavnosti, ki imajo velik vpliv na okolje, in oni bodo zadnji, ki bodo začeli delati. Izvrševalci zakonov in zakonodajalci običajno ne živijo na prizadetem območju. Samo primer: številne kmečke družine v Isaanu (pa tudi drugod) delno živijo od prihodkov od prodaje lateksa. To industrijo (večinoma v kitajskih rokah) res ne motijo absolutni neprijetni vonji (hlapi žveplove kisline - H2SO4 v kombinaciji s H2S = gnila jajca). Škoda za kmete, škoda za njihovo zdravje ... izbira je med zaslužkom ali zbolevanjem in to je pogosto na Tajskem.
Optimalna predelava gospodinjskih odpadkov: to je povsem druga zgodba. Navsezadnje se srečuje s skoraj popolnim pomanjkanjem dobrih vpogledov, ki jih je mogoče posodobiti samo z vpletenimi upravami. Pogosto trdijo, da tehnika, ki se uporablja, nudi dovolj tolažbe, vendar nič ne more biti dlje od resnice, vendar je spreminjanje mnenj uradnikov delo potrpežljivosti in neskončnega ponovnega prepričevanja v primerjavi s kitajskimi tehnikami, ki so vsaj ena nekaj za zahodne/japonske/korejske tehnike: so poceni…. In morda je tu ali tam kakšno zrno za pobrati. neobstoječe? Iz izkušenj.
Delitev frakcij odpadkov je nujna, da lahko začnemo z uničenjem in revalorizacijo. Vsaka faza obdelave je specifična za eno skupino izdelkov.
Kompost – kovina – PET – PUR – polipropilen – papir – steklo
Pristop je razdrobljen in amaterski ter včasih prikupen: javna uprava za okolje v regiji Bangkok je v celoti izvajala študijo za "valorizacijo" organske frakcije gospodinjskih odpadkov: študija je bila aranžma desetin cvetličnih loncev na klopeh za kramarje. in zunanje terase pisarne (tudi direktorjeve), na katerih so sedele frakcije odpadkov – kompostirane – in je hlela uboga rastlina. Je nasmeh, a žalostno, da se problem celotnega območja Bangkoka preiskuje na ta način.
Še en dober primer ne bo ušel bralcem tajskega bloga v tistem času: onesnaženost s prahom v urbanem območju Bangkoka je bila daleč nad mejo nevarnosti (še vedno). Uprava se je nato odločila, da napoti veliko več uličnih pometalcev, da bi rešila korenino problema in vse. Emisija prahu iz prometa in tako dalje ni bila upoštevana, ampak velikih frakcij prahu, ki so res manj nevarni od majhnih delcev, bi moralo biti manj … kdo ve?
To bi lahko bila vesela zgodba, če bi se zgodila pred kakimi 100 leti, zdaj pa je ob modrosti današnjih "modrih" uradnikov škoda. Pri iskanju rešitev (ne tistih za prašne delce v zraku, ker to je že druga zgodba) se nenehno srečujemo s temi "modreci", ki jih je zato še posebej težko prepričati o drugih rešitvah, ki niso tajske: saj lahko to je boljše in tudi te tehnike imamo, to ni problem, ni cenovno dostopno, ... in tako naprej in podjetja, ki lahko ponudijo rešitve, odslovijo z dobrohotnim nasmehom.
Ali je problem rešljiv: da, in nekatere vlade so prisluhnile. Toda potem morate izbrati tiste, ki:
- Vzemite si čas za poslušanje.
- Imejte dobro voljo, da razmislite o svoji zgodbi.
- Biti sposoben zagotoviti finančni vložek za vzpostavitev projektov.
- Ne zanima me nakup kakršnih koli tehničnih stvari.
- Niso zaslepljeni s čudnimi ponudbami. Na primer, za kurilno napravo nekje v Belgiji je bilo ugotovljeno, da je nezadostna zaradi emisij dioksina in jo je bilo treba razstaviti: ti uradniki so veliko pozornosti namenili nakupu teh delov. Na srečo so bili malodušni.
Poleg tega se na predelavo odpadkov res preveč gleda kot na uničevanje namesto na predelavo: to predelavo različni organi prepuščajo celi vrsti »nereguliranih klubov«, ki so se zaslužkarsko lotili sortiranja odpadkov. Vse imajo sortiranje, ki ga izvajajo (ilegalni??) priseljenci iz Mjanmara – Laosa – Kambodže, ki živijo v grozljivih razmerah sredi umazanije, vzgajajo svoje otroke (seveda brez šole), nimajo tako rekoč nobenega dostopa do kakršne koli zdravstvene oskrbe in absolutno minimalnega dohodka in s tem ne mislim na minimum, ki ga je določila vlada.
Vidite nekatere od teh predrazvrščevalcev, ki pridno delajo na smetarskih tovornjakih, vendar so krovne »organizacije« tiste, ki jih nadzorujejo. Slišim ljudi reči: hej, dobro, da že poteka sortiranje z namenom recikliranja. Da, v nečem imajo prav, toda ni ali pa je zelo malo igralcev, ki želijo opraviti pravo delo, razen če jim vlada v celoti povrne stroške, kar je le most predaleč. To delo seveda vključuje investicije (ne glede na to, ali jih delno prispeva oblast ali ne), obratovanje (in to mora v vsakem primeru prinašati donos za investitorja), nadzor nad celotnim krogom zbiranja in sortiranja ...
Pred časom smo raziskovali poglabljanje znamenitih klongov. Dobronamerni uradniki, potem pa ... bi bilo dobro, so rekli: poglabljanje, izogibanje neprijetnim vonjavam, izginjanje žarišč, bolj utrujena mestna pokrajina in dobri plovni kanali za javni prevoz. Do tja smo že prišli in zdaj… potem so ljudje naenkrat gledali na ponudnika, kot da lahko to izvede na lastne stroške in potem pridobi pravice do…
Smeti v BangkokuKatera področja so že na "sliki" pri nas? vsaj celotna regija Bangkok, zdaj pa tudi Phuket in Rayong, ki ima hitro naraščajoč problem, vendar je seznam dolg in verjetno še nepopoln.
Lahko in želimo pomagati s podjetji, ki lahko zagotovijo olajšave od tega, in morda z izbiro skupine, ki želi investirati, če ...
Škoda bi bilo, če bi tako lepa dežela, ki jo imajo vsi radi, šla k hudiču.
Radi bi spregovorili tudi o stanju tajskega kmetijstva, enega od teh: z našimi izkušnjami s projekti EU v Kambodži, Laosu in na Tajskem bomo to morda lahko nekoliko osvetlili.
Predložil René Geeraerts
Po mojem mnenju je to delno tudi krivda Evrope in ZDA. Želimo vse izdelke, ki so čim cenejši in brez odgovornosti. Podjetja v Evropi in ZDA imajo obveznosti do okolja in to potegne za seboj kar veliko stroškov, tako da izdelki postanejo predragi in se podjetja selijo na druga področja z malo ali nič pravil in nadzora.
Kot potrošniki bi morali biti bolje obveščeni o delovnih pogojih, okoljski odgovornosti itd. teh podjetij in naša vlada bi morala prepovedati izdelke, ki niso odgovorno proizvedeni, ali jih obdavčiti z visokim davkom. To ne bi koristilo samo okolju in delavcem v teh državah, izboljšalo bi se tudi naše lastno zaposlovanje
Da, neposredno sklicevanje na Evropo in ZDA. Ko govorimo o Tajski, se najprej ozremo na Japonsko in nato na Kitajsko, nato na okoliške države ASEAN in šele nato na Evropo in ZDA.
De Thaise overheid dient iets te regelen voor de afvalverwerking. Maar , de Thai wil alles in eigen hand houden en vooral geen bemoeienis van buitenaf dus waar maken wij ons dan druk om ? Als ook de eigen bevolking niet protesteert en actie eist waarom zouden wij als buitenstaanders dan van enig invloed kunnen zijn.
Drugič: na Tajskem je toliko drugih, bolj nujnih in več problemov, za katere zahodnjaki mislimo, da jih je treba rešiti, vendar se to ne bo spremenilo (in se tudi ne bo spremenilo v naslednjih 25 letih), torej kaj nas tokrat skrbi tudi?.
Če navedem nekaj primerov:
dagelijkse vele onnodige verkeersslachtoffers, arbeidsongevallen, verdrinken ( welke door zwemlessen opgelost kan worden ), werken met schadelijke stoffen in de land en tuinbouw en industrie (pesticides, giftige gassen, luchtverontreiniging door industrieën , slecht onderwijs, slechte inkomensverdeling, geen sociaal vangnet , geen echte oudedagsvoorziening ( over 15 jaar meer dan 20 % gepensioneerden ), voortdurende grote overstromingen, regelmatige grote droogteperiodes, verkeerschaos in Bangkok, corruptieproblemen,
itd itd
In potem je tukaj povedana zgodba o predelavi odpadkov ... to je zadnja, za katero rešitev na tem seznamu primerov zahteva pozornost.
Zelo dobra in smiselna zgodba za ozaveščanje. Spomnim se, ko sem pred 26 leti prvič šel v Isaan, da bi srečal pepel v zakonu. Končal sem pri najrevnejših med reveži in začel delati kopalnico (ni je bilo), potem je bila dodana kompletna hiša, hkrati pa so me motile smeti, ki sem jih videl povsod raznesene po riževih poljih in vsaka bodeča žica. Vsako jutro je nekdo šel na tržnico z dotrajanim mopedom in vsaka stvar na vsaki stojnici je bila pospravljena v plastično vrečko. Na poti nazaj domov je bil volan poln plastičnih vrečk. Pomembna jim je bila vsebina torbe. Neuporabna embalaža je bila odložena nekam skupaj, ob prvem sunku vetra pa se je razmetala vsepovsod. Poskrbel sem za dvorišče in vhod na dvorišče, ograjo z betonskimi stebri in bodečo žico, ampak kaj bi naredil z vso smetjo, če bi vse pobral? Nisem vedel. Postal sem staromoden, kot smo to počeli včasih v Brabantu, kopal sem luknjo, da bi jo kasneje zažgal. Najprej so me razglasili za norega, kasneje pa so videli korist od tega in so mi začeli pomagati. Zdelo se je, da je čista, vendar ni bila, ker je bila izpuščena v ozračje z dimom požara. Nizozemska je na prvi pogled videti čista, a ni! kaj se še pogosto najde tu in tam v zemlji? Primerjajte Tajsko z Indonezijo, potem Tajska ni tako nora. Kakšno je okolje na Kitajskem? Postale so industrijske države, zakaj? poceni delovna sila, prizanesljivi pogoji in korupcija. Koliko 'odpadkov', ki jih je mogoče reciklirati, uvozijo države, kot sta Tajska in Kitajska? Okrog leta 2000 sem imel trgovsko pisarno in moj glavni proizvod je bil papir za recikliranje. Tajska je takrat uvozila 40.000 ton (tona je 1000 kg) na mesec! Če ste npr pogledal proti Phetkasem Rd proti Kanchanaburiju, kjer so bili zabojniki prepeljani v tovarne papirja skupine Siam Cement Group v Kanchanaburiju, tovornjaki so vozili svojih 27 ton v zabojniku 40 Ft od odbijača do odbijača (po poti) Zunaj lokalnega zbiralnika recikliranja materialov, azijske države uvozijo ogromne količine iz zahodnih držav. Nepredstavljivo je, kaj se dogaja v takih panogah. Zelo dobro vem, kaj se dogaja v Belgiji in na Nizozemskem. Koliko na primer elektronskih odpadkov? Mislim, da je na Tajskem amatersko, a če pogledaš od blizu, je relativno učinkovito. Het is net als met de corruptie, in Thailand zijn dergelijke zaken ’transparant’, dus zichtbaar. (als men er oog voor heeft) terwijl het in westerse landen stiekem gebeurt en de troep naar ontvankelijke landen verdwijnt die het geld hard nodig hebben en daardoor niet in de lange termijn kunnen kijken en de ontwikkeling van hun eigen land minder belangrijk is. Če pogledaš vse te stvari (vključno z jedrskimi odpadki iz nizozemskih jedrskih reaktorjev!), potem človek postane depresiven, ker takrat vidiš, da propad nepovratno poteka. Predolgo se je pometalo pod mizo po vsem svetu! Vse je šlo za denar. Povsod je! V zraku, zemlji, vodi.
Ik zou kunnen denken dat het ‘mijn tijd wel zal duren’ maar ik heb ook kinderen en kleinkinderen………. Ik kan de Wereld alleen ook niet veranderen maar als we er niets aan doen, dan gaat alles naar de knoppen. Het bovenstaand artikel lijkt gebaseerd op een commerciele manier van ‘verschoning van de natuur’ omdat men overheden probeert er van te overtuigen hoe belangrijk het is maar men probeert ‘orders'(zakelijke overeenkomsten) binnen te slepen. Daar hebben we het weer! Geld is het waar het allemaal om draaid. Corruptie kan het allemaal gemakkelijker maken (of moeilijker). Zo lang men het zakelijk blijft bekijken zal er veel te weinig gebeuren.
Dobro opisano. Pri ravnanju z odpadki je treba še veliko narediti.
Leta 1999 sem šel živet v Chiang Kham, Phayao, 2 kilometra od najbližje vasi. V mestu je že obstajala zbiralnica, v okoliških vaseh pa ne. Ljudje so morali svoje odpadke odpeljati sami na 5-10 km oddaljeno deponijo. To se je redko zgodilo, ljudje so svoje odpadke zažgali ali jih nekam odvrgli. V letu 2006 je bila na voljo zbiralnica za vse vasi, zabojniki za smeti po hišah in veliki smetarski tovornjaki. Pet kilometrov stran na 'moji' cesti je zgrajena naprava za odpadke: ločevalnica in sežigalnica. Šolarji so bili pozvani k čiščenju uličnih smeti. Ko so ob cesti kosili travo, se je nekdo nagnil za njo, da bi pobral smeti. Od takrat je prišlo do velikega napredka, vendar še nismo tam.
Več je mogoče narediti le, če je vključena skupnost.
Žalostno... tudi morje je onesnaženo, ribiči mečejo dobesedno VSE čez krov. Odvisno od mentalitete prebivalcev, po celem svetu!
Kar vidim na belgijskem televizijskem kanalu, so tiste vladne 'reklame' kot 'javno sporočilo', ki spodbuja ozaveščenost, potem pa mora vlada voditi in zvočni sistem obstaja, sicer še ne bo deloval.
Ko so Tajci ugotovili, da njihove kolesarske poti ne delujejo, sem napisal, naj pogledajo v države, kjer imajo ljudje več izkušenj z dobro delujočimi in varnimi sistemi, potem moj komentar ni bil uvrščen v objavo Bangkok.
Ik woonde eens tussen 2 gerenormeerde Hotels in waar bijna wekelijks ‘siminars’ voor overheidspersoneel werden gehouden, ’n soort bijscholing en informatief. Waarom niet met een groepje verantwoordelijken die een budget beheren, naar het buitenland op excursie laten gaan.
Toda katera država ima dejansko popoln sistem ravnanja z odpadki, ne da bi bil zgolj komercialno osredotočen, ampak osredotočen na ohranjanje našega planeta?
VS Europa is in mijn ogen allemaal bullshit als een Thaise jongen of meisje iets in de 7 / 11 gaat kopen dan komen ze buiten en het plastic tasje het papier waar de rest in is verpakt gooien ze argeloos op de straat Er is niemand die de jeugd en laten we ook niet de ouderen vergeten verteld dat ze de rotzooi op moeten ruimen
Ik woon in de isaan al de zooi word in de berm gedumpt wat je niet ziet is niet erg is het motto
Het word tijd de thai zelf bij te brengen dat ze hun eigen nest bevuilen en van hun land een groot vuilnisbelt maken
Ne kažite takoj s prstom na Evropo in ZDA
Bil pri zavesti v SAtunu, presenetil me je, da je vrt služil kot odlagališče smeti. Povsod je bila krama
nerazumljivo se mi je zdelo, ampak to je na tajski način.
Ko je prazna, pojdi dol.
Smeti nima smisla pobirati, saj to niso pobrani, včasih večji kosi, kot pa jih sami zažgete, kar so pokazala požarišča na zemljišču. Ali pa ga nekam odložite.
Koh Samui ima še težave. Imel je sežigalnico smeti, ki se je pokvarila. Ni narejeno, zato težave s smetmi. Še ena težava iz Tajske, brez vzdrževanja. Poskrbite, da enkrat deluje, nato pa ga zlomite, vseeno. Kot nešteto turističnih vlačilcev je bilo na začetku zabavno, potem pa propade in ostane tako.
Tajci v resnici ne poznajo problema s smetmi in zagotovo ne vlada, ki za to sploh ni odgovorna. To je kot promet in bolnišnica, ni važno in kaotično.
Maaaar vlak Indonesië , Philipijnen niet uit idem met zelfde “probleem” .
Smeti stanejo in ljudem se tam ne da trošiti denarja.
Šele ko bodo odpadki pregnali turiste, bodo ljudje nekaj spoznali.
Ger se je dotaknil nekaterih točk, kar je tudi na seznamu politične odgovornosti, vendar imajo azijske države druge prioritete. Morda tudi najprej sebe, če jih to ne moti, navsezadnje so bogati in temu se je treba klanjati.
Imel sem tajsko dekle na obisku in videla je podzemne smetnjake, ni vedela, zato sem ji povedal. Bila je navdušena in je celo fotografirala.
Toda ali bi morali pospraviti? Zagotovo se to zgodi samo, ko vidite denar po modelu zahodnega finančnega sektorja?!
Vidim, da Nizozemska teče nazaj s svojim pristopom k smeti in se pojavlja vedno več smeti.
Moji starši so me naučili, ko bonbon vzameš iz ovoja, daj ovitek v žep in ga vrzi na pravo mesto. Kar še vedno počnem, se je naučil star star. Tako ga vrnem svojim otrokom in upam, da se tako tudi obnašajo. Izobraževanje na Tajskem, v Indoneziji, Filipinih in pravzaprav celem svetu torej zagotovo ne more škoditi.
Če bodo na Tajskem svoje upravljanje z vodo prilagodili varni, pitni vodi iz pipe, bodo prihranili na milijone plastičnih steklenic !!!
Ampak ja, tujcu ni dovoljeno delati v vodi, tako kot marsikatero delo