Nova kitajska svilena pot (2. del)
Čeprav je prejšnji del omenil gradnjo železniške postaje Kunmingnam kot izhodišče mednarodne hitre proge, to ne pomeni, da večjih gradbenih del ne potekajo tudi drugod.
V Laosu so skupine kitajskih podjetnikov zaposlene z vrtanjem na stotine predorov in gradnjo mostov za povezavo z drugimi azijskimi državami. Vendar, neprijetna podrobnost! Laos nima denarja za financiranje te 420-kilometrske poti, zato si jo "sposodi" Kitajska. Če odplačilo ne bo izvedeno, bo Peking posredoval pri financiranju prvega posojila. Laoško zavarovanje je sestavljeno iz kmetijskih zemljišč in rudarskih koncesij. Tako Laos gospodarsko izvaža na Kitajsko. Na ta način Laos postaja vse bolj podoben Kitajski.
Druga pomembna točka je, da morajo biti blatna riževa polja v Laosu zaščitena pred bombami.Med vietnamsko vojno v prejšnjem stoletju so Američani na Laos odvrgli več kot dva milijona ton bomb, od katerih jih dve tretjini nista eksplodirali. Kitajci si na teh krajih ne upajo začeti graditi, preden služba za razminiranje teh območij ne razglasi za bombna.
Po besedah enega od podjetnikov je osemdeset odstotkov poslovanja v Muang Xaiju v kitajskih rokah. "Laočani trgujejo s cementom in jeklom, a tudi največja laoška znamka cementa ima kitajskega lastnika." Tako je tudi Yangov vodni žig. Namtha zveni laoško, embalaža je videti laoško, Namtha pa je kitajska. Laos s tem novim "kitajskim napredkom" nima težav. Šestdeset let so Francozi izčrpavali to državo kot kolonijo, potem so Američani vse zbombardirali na koščke. Vsaj Kitajska napreduje.
Ti ogromni infrastrukturni projekti so hrbtenica ambicioznega kitajskega gospodarskega in geopolitičnega programa. Kitajski predsednik Xi Jinping dobesedno in figurativno gradi vezi, ustvarja nove trge za gradbena podjetja v državi in izvaja svoj model državnega razvoja v prizadevanju za globoke gospodarske povezave in močne diplomatske odnose.
Med številnimi državnimi voditelji je bil na nedeljsko srečanje v Pekingu povabljen tudi Vladimir V. Putin.
Zahodne države so sumničave do dejavnosti kitajskega OBOR, še posebej zdaj, ko se snujejo načrti za izgradnjo železniških prog od Budimpešte do Beograda in pridobitev kitajskega pristanišča v Grčiji.
Ta gospodarski razvoj Laosa je odličen zaradi pomoči. Ali je kje drugje? Za financiranje projektov se zadolžujejo po vsem svetu. Tako v poslu kot v vladi in s strani vlade. Morda nizozemski državni dolg financira tudi kitajska vlada, kar je v redu. Ti medsebojni odnosi ustvarjajo vez in preprečujejo dvostranske težave, ko se ljudje bolje spoznajo.
Res se sprašujem, če je Laočanu bolje s tem.
Poglejte denarne tokove: Kitajska posoja denar Laosu, ki ga veliko večino vrne prek kitajskih podjetij, sam dolg Kitajski pa ostaja in ga je treba vrniti.
Kolikor vem, je Laos prejel denar za odstranitev bomb (in min), ampak ali je bilo to dovolj ….. in ali je bil dejansko uporabljen za to ….
Laos dobi nekaj v zameno za odprtje zaledja Kitajski, toda ali je to v kakršni koli meri za dolg, s katerim so obremenjeni????
Skratka, tako zasužnjiš revnega soseda in laoška elita odide s polnimi žepi.
Overal in Laos ziet men naast de nationale vlag de bekende vlag met de hamer en sikkel waaien. Daar opgehangen door de Chinezen, die met mankracht , know how, materialen, en geld daar t werk verrichten. Natuurlijk niet zonder eigenbelang…..De Laaotianen zelf interesseert t allemaal niet. Een fijn land hoor ik u denken, lekker relaxed en zo. Maar als je in de supermarkt
Če želite nekaj kupiti, morate stopiti čez osebje, ki spi na tleh ali gleda televizijo.
Ni čudno, da državo teptajo kitajske noge.
In če bo šlo tako naprej, bomo vsi delali na Nizozemskem do smrti v tovarnah spomladanskih zavitkov. Hecam se.
Het grote geld regeert waar ook ter wereld en zo te zien gelukkig ook in Laos. Ik zou mij al bijna ongerust maken, maar dat hoeft gelukkig niet. De Chinezen hebben hier belang bij en die zouden dit allemaal zelf moeten bekostigen. Wat heeft het grote deel van de Laotiaanse bevolking hier aan. Die hebben amper geld voor een treinkaartje. Er zullen zeker mensen zijn die hier grof aan verdienen, maar daar zou het geld niet naar toe moeten. Die mensen weten al niet hoe ze het moeten uitgeven en zeker niet delen met de minder bedeelden., waardoor de onzinigste dingen worden aangeschaft, ten favure van hun zelf. Gelukkig gaat morgen de zon weer op voor een ieder en is er weer een nieuwe dag met kansen en beslissingen. We zullen van dit soort zaken nog veel lezen en zien, want de drang naar het vergaren van meer geld en macht voor de doelgroep is verworden tot een prioriteit die zijn weerga niet kent.
No, kdo bi lahko trdil, da bi morala biti odstranitev Laosa "brez bomb" v celoti odgovornost ZDA. Navsezadnje je to njihovo orožje. Žal se to še ni zgodilo. Recimo, da kmet v ZDA ne more varno obdelovati svoje zemlje! Potem je bilo že razčiščeno!
Als er in Nederland een bom wordt gevonden van WO 2 hetzij Duits of Engels wordt hij ook opgeruimd door de explosieve opruimingsdienst en ook niet door Duitsers of Engelsen,nee Slagerij van Kampen deze redenering slaat nergens op sorry.
Vendar pa so v Kambodži in Laosu resnično dejavne tuje organizacije, ki se ukvarjajo z razminiranjem in podobnim. Pa čeprav že zaradi dejstva, da tovrstne države ne morejo same plačati teh posegov, ki vsako leto stanejo življenja ali ude kmete in predvsem otroke. Poleg tega je problem neprimerljivo večji. Tu na Nizozemskem včasih najdejo bombo, tam je polna eksploziva. Opozorilne znake pogosto vidite povsod. Sploh glede na to, da vietnamsko vojno redkokdo več zagovarja.
"Teorija domin" se je izkazala za še eno napako. Vojna zločin. V regiji je bilo odvrženih več bomb kot v drugi svetovni vojni. ZDA imajo denar, ki ga Laos in Kambodža na primer nimata za čiščenje tega nereda.
Zdi se mi, da se spomnim, da so ZDA vojaško podpirale južnovietnamski režim v vojni s Severnim Vietnamom.
Laos in Kambodža nista bila v vojni z Južnim Vietnamom. Bombardiranje Laosa in Kambodže je bilo torej resna kršitev mednarodnega prava. Južni Vietnam/ZDA bi morali tem državam najprej napovedati vojno. Kljub temu Laos in Kambodža ne bi smela dovoliti severnovietnamskim silam, da se zatečejo v svoje države.
Ker so nezakonito bombardirali te države, se mi zdi logično, da tudi počistijo svojo zmešnjavo.
Kitajci se ne nameravajo ustaviti pri Laosu, naslednji korak pa je seveda Tajska.
Eden večjih problemov Kitajcev je oskrba lastnega prebivalstva s hrano in vodo. V zadnjih desetletjih so se ljudje usmerili v afriške države, vendar je to še daleč.
Leta 2006 je Thaksin že vodil Kitajce v Isanu. Načrt je bil dati v najem zelo velike površine (po možnosti celoten Isan) kitajskemu podjetju. Kmetje bi nato postali zaposleni v tem podjetju, pridelek riža pa bi prodali na Kitajsko, verjetno po ugodni ceni. Da ne bo pomote. Ta ideja še vedno obstaja. In Kitajci ne razmišljajo samo dolgoročno, imajo tudi dolgo sapo (in denar).
Naj narišem sliko prihodnosti:
1. Isanski kmetje več let prejemajo mesečno plačo (in so s tem seveda zelo zadovoljni), zdaj pa morajo plačati vse, vključno z lastnim rižem, stanovanjem. Zaradi vse večjega števila Kitajcev rastejo tudi cene nepremičnin, tako da si otroci ne morejo več kupiti hiše. Vedno bolj se odmikajo, Kitajce puščajo za sabo;
2. Zaradi vse večje ekonomije obsega in učinkovitosti (izvajajo jo Kitajci) veliko kmetov ostaja brezposelnih. Kitajcem je vseeno; ni njihov problem;
3. Zaradi nizke cene riža država pobere veliko manj davka. Kitajcem je vseeno. Ni njihov problem;
4. Propadajoči HSL se spreminja v hitro transportno železnico za riž na Kitajsko.
5. Isan počasi postaja kitajski.
Verjamem, da je ta ekspanzionistična gonja neposredna posledica trenutne ameriške politike, ki hoče Kitajce prisiliti k plačevanju večjih davkov!
Amerika samo hoče biti "prva" (po Trumpu), kljub proračunskemu primanjkljaju in številnim brezposelnim.
Pridobiti ta položaj moči z velikimi investicijami, če bo treba, proizvajati čim več v lastni državi, kljub proračunskemu primanjkljaju, in če bo to uspelo, bo lahko stekel izvoz v "bogato" Evropo, nikakor pa ne za izvoz na Daljni vzhod. in vzhodni blok Kitajska ima ta gospodarski položaj že stoletja.
Kitajska izbira jajca za svoj denar, išče cenejše prodajne prostore bližje domu, da bi ohranila velikansko kitajsko gospodarstvo. denar, plačan za naraščajoče davke, zdaj postane dolgoročnejša naložba.
Als Laos niet tijdig zijn schulden kan aflossen, zijn ze de klos. En de Laotiaanse bevolking zal het betalen.
Maar ja, dat geld(t) voor ieder land : als de politiek het land in schulden stort, is het de bevolking die kan betalen. Eerste voorbeeld dat in mij opkomt is Griekenland.