Nizozemski podjetniki uspešni s paradižniki na Tajskem

Avtor uredništva
Objavljeno v ozadje
Tags:
21 maja 2014

Vedno so zabavne zgodbe za branje: nizozemski podjetniki, ki so uspešni v tujini, delček nizozemske slave.

To zagotovo velja za Nizozemca Thomasa Ruiterja in Menna Keppla, ki sta leta 2004 odšla na Tajsko in 10 let pozneje zgradila uspešno podjetje za pridelavo paradižnika.

Kar se je nekoč začelo kot podjetje, ki je lokalnim pridelovalcem na Tajskem dobavljalo kmetijske proizvode, vključno s semeni, je preraslo v prefinjeno podjetje za gojenje. Po postavitvi demo rastlinjaka z namenom prodaje semena podjetniki sprva niso vedeli, kaj bodo storili s pridelkom. Ker je bil izdelek tako kakovosten, so se poleg prodaje semen odločili pristopiti tudi na trg.

Take Me Home je zdaj podjetje, ki dobavlja paradižnik glavnim tajskim trgovcem na drobno, kot so Tesco Lotus, Tops Markt, Villa Markt in The Mall Group. Preberite celotno zgodbo na spletni strani AGF:

www.agf.nl/Dutch-entrepreneurs-bring-Thaise-tomatenmarkt-in-stroomspiratie

7 odzivov na “Nizozemski podjetniki uspešni s paradižniki na Tajskem”

  1. skippy pravi gor

    Čudovito je videti, da lahko ti mladi ljudje ustanovijo uspešno podjetje na Tajskem. Thomas in Menno sta zdrava podjetnika, ki imata svoje podjetje dobro organizirano! Pohvala in čast za te gospode, ki so za razliko od mnogih drugih izseljencev prišli na Tajsko z resnim ciljem! Kapo dol!

  2. Marc Breugelmans pravi gor

    Dobro opravljeno !
    Upajmo, da bomo lahko kupili paradižnik pri njih v Hua Hinu in da bodo pridelali okusen paradižnik biftek

  3. Štefan pravi gor

    Čudovito!

    Toda zakaj so za gojenje teh paradižnikov potrebni rastlinjaki?
    Ali ne bi pričakovali, da bodo rastlinjaki odveč, saj se temperature v Chiang Maiu gibljejo od 10 do 40 °C?

    • Renevan pravi gor

      Nekoč sem obiskal rastlinjak tukaj na Samuju, kjer gojijo solato s hidroponiko. Ker je rastlinjak obložen z mrežami, v njem ni mrčesa. Torej nobena uporaba pesticidov za ubijanje žuželk. Plastika nad solato za lovljenje dežja v rezervoarjih. Prek cevnega sistema, v katerem se nahajajo korenine solate, dobi solata točno toliko vode, kot jo potrebuje. Mreže so na voljo v različnih gostotah, da omogočajo pravo količino sončne svetlobe skozi. Predvidevam, da enako velja za gojenje paradižnika.

      • Štefan pravi gor

        Hvala! Spet sem se nekaj naučil.

        Mislili bi, da bo pod steklom ali plastiko prevroče, kajne?

  4. Rene pravi gor

    Potrebujete micor klimo in to je vlaga – CO2 in voda ter zaščita pred močnim soncem. V južni Španiji ne gojijo več paradižnika zunaj v polnem poletju.
    Pomembna je tudi zaščita pred insekti in verjetno tudi opraševanje s primernimi žuželkami

  5. jos finers pravi gor

    Plastika in steklo sta tisto, kar imenujemo zaščitena pridelava, pravzaprav pred boleznimi in škodljivci. V severozahodni Evropi je to pogosto steklo, tudi zaradi mrzlih zim.
    V Veri v Španiji rastejo Nizozemci tudi pod steklom, ker je to najboljša plastika. Plastiko je treba zamenjati vsaki 2 leti, steklo pa zdrži vsaj 15 let in prepušča več svetlobe.
    Teoretično vsak odstotek več svetlobe daje 1 kilogram več proizvodnje.
    Na Nizozemskem smo nekoč začeli pod ravnim steklom, zdaj pa je rastlinjak z višino žleba 6 m. imeti čim več medpomnilnika.
    Za več informacij obiščite Vrtnarstvo v rastlinjakih na Wikipediji.
    .


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran