Kralj Chulalongkorn (Rama V.)

V zadnjih letih 19. stoletja je bil Siam, kot je bil takrat znan, v negotovem položaju. Nevarnost, da bi državo zavzela in kolonizirala Velika Britanija ali Francija, ni bila namišljena. Delno po zaslugi ruske diplomacije je bilo to preprečeno, vsaj tako ugotavlja Natanaree Posrithong z univerze Mahidol v znanstveni publikaciji z naslovom “Rusko-siamski odnosi v času vladavine kralja Chulalongkorna”.

Kralj Chulalongkorn

Siamski kralj Chulalongkorn je leta 1897 obiskal Sankt Peterburg in ga kot visoko častnega gosta sprejel ruski car Nikolaj II. Spoznala sta se pred nekaj leti v Bangkoku med potovanjem po Aziji takratnega carjeviča Nikolaja. Carjev gostoljuben odnos je v veliki meri vplival na siamsko diplomatsko strategijo pri soočanju z evropskim ekspanzionizmom.

To je bil začetek diplomatskih odnosov med državama in car je nato v Siam poslal izkušenega diplomata po imenu Alexander Olarovski. Imenovan je bil za prvega odpravnika poslov in generalnega konzula Rusije v Siamu.

Ob tem imenovanju prvega ruskega konzula v Bangkoku je car izjavil: "Namen tega imenovanja je poleg našega bratstva in našega velikega prijateljstva vzpostaviti trdne diplomatske odnose med Siamom in Rusijo."

Aleksander Olarovski

Posebna misija Aleksandra Olarovskega, ki se je že zaznamoval kot diplomat Rusije v San Franciscu in New Yorku, je bila zajeziti britansko težnjo po širitvi v Indokini in delovati kot posrednik v konfliktu Siama s Francijo.

Britanski naseljenci so že zavzeli Indijo in Burmo, Francozi pa so bili aktivni na polotoku Indokina. Francosko-siamska vojna leta 1893 je že povzročila, da se je moral Siam odreči Laosu v korist Francije, tako da se je Siam tako rekoč spremenil v tampon državo med Britanci in Francozi. Zdelo se je le vprašanje časa, kdaj bo državi zavladala kolonialna sila. Siam pa je imel pomembno prednost – gojil je osebno prijateljstvo med kraljem Chulalongkornom in carjem Nikolajem II.

Ruski car Nikolaj II. (zbirka Everett / Shutterstock.com)

Ruska misija v Bangkoku

Slovesnosti ob odprtju konzulata v Bangkoku se je udeležilo več kot 300 ljudi, med njimi veliko število evropskih diplomatov. Olarovski je poročal carju, da je kralj zagotovil najboljšo stavbo v Bangkoku, blizu Velike palače.

Vendar vloga ruskega diplomata še zdaleč ni bila ceremonialna. Zaupno poročilo ruskega zunanjega ministrstva, ki ga je Olarovski prejel ob imenovanju, jasno nakazuje zaskrbljenost Rusije glede razmer v Siamu. Poročilo naj bi pripravilo Olarovskega, da bi dobil vpogled v siamsko-francosko-britanski konflikt in ponovno potrdil glavne cilje svoje nove vloge prvega generalnega konzula v Bangkoku.

Anglo-francoski sporazum

Kljub sporazumu med Veliko Britanijo in Francijo o spoštovanju meja Siama, obe državi nista pokazali veliko namena, da bi se ga držali. Britanci so svojo oblast razširili na Malajski polotok, Francozi pa so zasedli Kambodžo. Siam je bil tako rekoč stisnjen med ti dve sili in ruski vpliv je bil ključnega pomena za njihovo zaustavitev.

Ruska diplomacija

Sprva so imeli Rusi dobre odnose s Francijo, saj je obstajalo francosko-rusko zavezništvo, vendar je Olarovski na Britance, vpletene v »veliko igro« z Rusijo v Afganistanu, videl resno grožnjo. Rusija se je tudi bala, da bi lahko Siam padel pod oblast Velike Britanije, ker so se številni tajski visoki uradniki usposabljali v tej državi in ​​cenili to, kar so izkusili v Britaniji.

Ruski diplomat je bil obtožen nasprotovanja "širitvi Velike Britanije v Indokino po diplomatskih kanalih," je zapisal Posrithong. "Poleg tega je Nikolaj II. upal, da bo Olarovski služil kot posrednik pri pogajanjih o kompromisih za uravnoteženje ravnotežja moči med Francijo in Britanijo, ne da bi Siam izgubil svojo suverenost."

Olarovski je neumorno delal kot carjev odposlanec v Siamu, da bi zaščitil kraljestvo prijatelja Nikolaja II. Svoje dobre odnose s Francozi je uporabil, da jih je prepričal, naj se umaknejo iz Chanthaburija. Ta provinca meji na Kambodžo, vendar je zaradi francosko-siamske vojne prišla pod francoski nadzor.

»Brez Olarovskega bi francosko-siamski odnos po letu 1893 popolnoma izkrvavel, a je zapisal Posrithong. »Zaradi prizadevanj ruskega generalnega konzula je v štirih letih postal viden rahel znak miru med Siamom in Francijo. Čeprav so bila prizadevanja Olarovskega v veliki meri uspešna pri zaščiti dinastije Chakri, mu ni uspelo doseči trajnega miru med državama.«

Velika Britanija

»Diplomatski manevri Olarovskega so zagotovo pomagali Britancem preprečiti vstop v Siam,« pravi pisatelj, ki je ohranil dobre odnose z Britanci in je naveden kot primer, ko je skupaj z britanskimi kolegi pomagal pri ustanovitvi športnega kluba Royal Bangkok. Olarovski je delil strast do konj z Britanci in je bil prvi človek, ki je vzgajal dirkalne konje na Tajskem.

Britanski imperij je torej dolgo časa spoštoval mejo med Burmo in Siamom, vse do druge svetovne vojne, ko je kraljestvo zasedla Japonska.

Končno

Rusiji je uspelo ohraniti tople vezi s Siamom do revolucije leta 1917. Siam, tako kot mnoge druge države, ki so imele dobre odnose z rusko kraljevo družino, ni hotel priznati boljševikov.

Vir: delno spletno mesto The Nation in Russia Behind The Headlines

16 odgovorov na “Delno po zaslugi Rusije, Tajska ni bila nikoli kolonizirana”

  1. Rob V. pravi gor

    Potem ko so v 19. stoletju različna kraljestva in vladarji vedno bolj padali pod osmerico najmočnejših (dinastija Chakri), je nastal Siam. Začrtali so, kje potekajo meje, ki so bile do tedaj precej nejasne, ker je šlo za splet vplivnih sfer. Angleži in Francozi so bili dejavni v regiji in ni presenetljivo, da se je Siam počutil ogroženega ali da so zavzeli območja, za katera je Bangkok verjel, da so pod njihovim vplivom. Pomislite na Francoze, ki so leta 1893 z vojaškimi ladjami preplavili reko Chao Praya, da bi pritiskali na Siam. Posledično je Laos med drugim prišel pod francosko upravo in Siam se je moral odpovedati tem zahtevam:

    https://en.m.wikipedia.org/wiki/Franco-Siamese_War

    http://www.siamese-heritage.org/jsspdf/1961/JSS_058_2h_Jeshurun_AngloFrenchDeclarationJanuary1896.pdf

    Približno v istem času so se Angleži in Francozi s pogodbo (1896) že dogovorili, da Siam ostanejo tampon. Različne zahodne države so medtem vzpostavile ugodne trgovinske odnose s Siamom, tudi nekaj, kar je bilo manj koristno za kolonizacijo države. Na prelomu stoletja se je končal tudi čas kolonizacije. Tudi Rusi bodo pri vsem tem nedvomno sodelovali, vendar nimam vtisa, da bi šlo za zelo pomemben vpliv? Seveda zaradi tega ni nič manj zanimiva, saj vsi koščki sestavljanke skupaj tvorijo zgodovino oziroma tisto, kar vemo o njej.

    • Gringo pravi gor

      V naslovu sem namenoma uporabil besedo »skupno«, da bi nekoliko omilil pomen ruskega vpliva.

  2. l.majhna velikost pravi gor

    Zelo zanimiva zgodba Gringo.
    V tem primeru je boljši prijatelj kot daljni prijatelj!

  3. januar pravi gor

    Čudovita in zanimiva zgodba Gringa. Toda vprašanje ostaja: ali ni bilo bolje kolonizirano? Potem bi Tajci spoznali veliko širši razvoj z znanjem angleščine in/ali francoščine in bi bili veliko bolj uspešni. V redu, Tajska ima svoje čare ... a tudi toliko pomanjkljivosti. Pravo »know how« in industrija sta prav tako vedno »uvožena«: Toyota, Suzuki, Nissan in toliko drugih vej industrije, ki nikoli ne bi bile prisotne brez prispevkov od zunaj ... Jezik in abeceda sta precej folklora, ker ne morete na koncu z drugo državo ... kaj šele za vodenje uspešne trgovine.

    • Bob pravi gor

      Ali so druge države, ki so bile kolonizirane v jugovzhodni Aziji, postale uspešnejše?
      Na primer Filipini, Indonezija, Indija, Kambodža, Vietnam itd.
      Kaj koristi nekomu drugemu, če je pod prevlado/koloniziranjem?
      Smrt, uničenje in izkoriščanje……….

    • Fransamsterdam pravi gor

      Ne postavljate le vprašanja, ali ne bi bila kolonizacija boljša, nanj tudi pozitivno odgovorite, kar zadeva stopnjo razvitosti in blaginje. Zdi se mi, da še nikoli niste obiskali okoliških držav v regiji, ki so bile kolonizirane.

    • Tino Kuis pravi gor

      Res, Jan? Laos, Kambodža, Vietnam in Burma so bili kolonizirani in ali so se širše razvili? Ne, Tajska je najbolj razvita izmed teh 5 držav.
      Kar zadeva industrije: veliko kmetijsko industrijo in turizem so v veliki meri postavili Tajci sami (30-40 odstotkov nacionalnega dohodka).

    • Gringo pravi gor

      No Jan, so okoliške države. ki so bili nekoč kolonija, jim je postalo veliko bolje?

  4. T pravi gor

    Torej vidite, da Rusije ni treba vedno predstavljati kot velikega strašljivega medveda. Kot da bi se vse te tako imenovane urejene države z Zahoda (tudi Nizozemska in Belgija) v preteklosti vedno obnašale enako urejeno…

    • Alphonse Wijnants pravi gor

      Smešno, kako se lahko zgodovina v zelo kratkem času popolnoma obrne (2017: odziv T-ja – v primerjavi z letom 2022 zdaj)…
      In še posebej, kako lahkoverni smo lahko in ignoriramo jasne znake agresije in vojnega nasilja ...
      Veliki strašljivi medved, na zgornji sliki kot dobrodušni objem, je že osvojil Krim manu militari leta 2014: gledali smo in odobravali, vseeno napol. Ukrajina se nas je naveličala.
      Kako neumni bi lahko bili, če bi hkrati gradili plinovode in naredili Evropo popolnoma odvisno od Putinovega plina?
      Dolga leta smo tudi pozabljali, da je leta 1939 Stalin s Hitlerjem sklenil pakt o nenapadanju, da je Hitler nato napadel Poljsko in – po pogodbi – Stalinu odstopil polovico poljskega ozemlja. In opazoval, kako je Hitler vodil več milijonov poljskih Judov v Auschwitz in jih zaplinil.
      Ne zavedamo se tega.

      • Rob V. pravi gor

        Nimam vtisa, da T vidi Rusijo kot dobrodušnega medveda. Rusija in vse druge države vključno z nami na "civiliziranem zahodu" delujejo v lastnem interesu, vključno z agresijo in vojno. Zadeve so pogosto zapletene in države si pogosto pomagajo le, če mislijo, da bodo s tem koristile sebi ali preprečile škodo lastnim interesom.
        Z ruskega vidika je zahteva po Krimu smiselna (bil je njihov, pomemben za mornariško pristanišče itd.), toda z ukrajinskega vidika je smiselno, da rečejo, da je ta dežela že leta naša Rusija je torej agresor/aneksator.

        Tukaj nastopi diplomacija in posvetovanje s tretjimi državami. Kateri interesi bodo umrli in kateri bodo prevladali? Na primer, prst v pito Rusije in njenih interesov ter dobrih odnosov je bil koristen za Siam.

        Glede leta 1939 so Rusi najprej poskušali skleniti pogodbo s Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v primeru nemške agresije v regiji skupaj zaustavili Nemčijo. Francoze bi lahko pripeljali do tega, vendar je Združeno kraljestvo namerno poslalo odposlanca brez pooblastil v Moskvo, da se to izjalovi. Raje so si želeli, da bi Nemčija nadaljevala svojo ekspanzijo na vzhod in ji tako prizanesli zahodu. Dodatna prednost je bila seveda ta, da bodo ti osovraženi in nevarni komunisti dobili resne udarce. Šele ko Rusija ni mogla skleniti pogodbe z nobeno drugo evropsko državo, so v skrajni sili sedli z Nemčijo. Rusija še ni bila pripravljena na vojno (ki je bila očitno neizbežna). Potem pogodba s sovražnikom. Na Poljsko so gledali kot na dodatno varovalko, Wehrmacht je bilo treba čim dlje in čim dlje držati stran od ruske meje. Zato pogodba Molotov-Ribbentrop.

        Sklep: stvari pogosto niso tako črno-bele, ne v 19. stoletju, ne v 20. stoletju ali v tem stoletju.
        (Opomba: da, invazija na Rusijo letos, je obsojanja vredna in napačna, o tem je malo za razpravljati)

  5. Jack G. pravi gor

    Zelo zanimiv članek. Zanimivo je prebrati, da so v tistih časih brez letal tako potovali pomembni ljudje, kot je tajski kralj.

  6. Dirk Haster pravi gor

    Vprašanje, ali kolonizacija izboljša stvari, je zelo sporno. Vsekakor je bila prednost, da so bili v večini koloniziranih držav vodilni klani v celoti ali delno zamenjani in včasih celo popolnoma izbrisani. To pogosto za ceno številnih žrtev. Tajski je bila ta usoda prihranjena. Vprašanje je seveda, ali je bilo vredno dobička. Za odgovor na to vprašanje bom uporabil odgovor, ki ga je župan Tajpeja Ko Wen-je dal za Foreign Policy:

    »Je Hongkong boljši od celinske Kitajske, ker so ga kolonizirali Britanci? Ali zahodni vpliv naredi azijske narode boljše? To se morda zdi kot pivske žaljivke zagrenjenega izseljenca, toda prejšnji teden je Foreign Policy poročal, da je župan mesta Taipei Ko Wen-je rekel tole:
    »Za štiri kitajsko govoreče regije – Tajvan, Singapur, Hongkong in celinsko Kitajsko – daljša kot je kolonizacija, bolj napreden je kraj. Precej neprijetno je. Singapur je boljši od Hong Konga, Hong Kong je boljši od Tajvana, Tajvan je boljši od celine. Govorim v smislu kulture. Bil sem v Vietnamu in celinski Kitajski. Čeprav so Vietnamci na videz revni, se vedno ustavijo pred rdečimi semaforji in hodijo pred zelenimi. Čeprav je BDP celinske Kitajske višji od BDP Vietnama, če me vprašate o kulturi, je vietnamska kultura boljša.”
    Ko daje to izjavo, Ko ne govori Pekingu, temveč prebivalcem Tajpeja. Kaže moč, ko si privošči malo kulturnega šopirjenja – in dokazuje, da se ne boji, da bi postal bolj viden zmaju čez ožino.«

    Opomba: vsi vemo, kako je šlo z Rusijo.

  7. Marc Breugelmans pravi gor

    To je super, a v tej zgodbi ne pozabimo na našega belgijskega kmeta, kajne? Gustave Rolin-Jaequemyns je odigral še večjo vlogo za Tajsko, zagotovil je premirje, ko so Francozi napadli Tajsko in je bila tajska flota v veliki meri uničena, bil je soavtor tajske ustave in vodil ekipo, ki je izvedla to nalogo za kralja Ramo v

    https://nl.wikipedia.org/wiki/Gustave_Rolin-Jaequemyns

    • Rudy pravi gor

      Gustave Rolin-Jaequemyns je skoraj neznana oseba za mnoge Belgijce in zagotovo ne Belgijce, vendar je igral zelo pomembno vlogo v sodobni zgodovini Tajske / Siama. Tudi Hans Markvard Jensen je tako pozabljena osebnost.

    • Marc Breugelmans pravi gor

      Pozabil sem dodati, da je imel zelo veliko vlogo s svojim vplivom pri Francozih, tako da ni samo premirje preprečilo invazijo Francozov in posledično kolonizacijo.
      Francija je prevzela Indokino in zahtevala območje vzhodno od Mekonga ter želela, da Siam postane protektorat. Dve vojni ladji sta bili poslani v Bangkok, siamska mornarica pa je odgovorila na ogenj. Pogajanja po incidentu v Pakni 13. julija 1893 so velike sile pozorno spremljale in Siamci so se dobro zavedali, da se lahko vsaka napaka izkaže za usodno za njihovo svobodo.[6]

      Rolin-Jaequemyns se je zavedal, da ima Siam le priložnost, če lahko svojim državljanom ponudi pravno varnost in ustrezen življenjski standard, kolonialne sile pa imajo dovolj varnosti za vzpostavitev odnosov. Po obdobju shuttle diplomacije, ki se je zanašal na svojo mrežo Institut de Droit International, je posredoval pri premirju.
      Ruska zgodba v tem mi ni znana


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran