Ali na Tajskem vrabci čivkajo v kitajskem narečju?

V izdaji tajskega bloga z dne 30. maja 2022 je bil lep članek o nagajivih vrabcih, tistih predrznih razvadeh na avtorjevem vrtu. Navdušen je in uživa.

Oglejmo si tajskega vrabca pobliže… ker je bil zelo blizu, da vrabcev skoraj ni bilo v vsej Aziji. In naknadno vprašanje: ali se vrabci na Tajskem vsi razumejo?

Opomba: v nizozemščini lahko zdaj vrabca naslavljate z 'on' ali 'ona'. Navsezadnje naš WNT (Woordenlijst Nederlandse Taal, uradno priznan organ za nizozemske in flamske uprave) predpisuje 'm/ž'. Na Nizozemskem bi vrabca raje imenovali "on", v Flandriji pa "ona". Oglejte si sebe…

Ne vem pa še, ali so med vrabci opazili tudi spolno nevtralne osebke, ker bi potem nastal jezikovni problem. In ali naj rečem vrabcu na primer 'vrabec – čivka' ali 'njihovo čivkanje' ali kaj podobnega. Na srečo še nismo tam.

Biologi trdijo, da je vrabec kot vrsta nastal na Bližnjem vzhodu pred deset tisoč leti, ko so tamkajšnji neolitski ljudje potresli prva semena trav (ki so se razvile v znane pšenice, ječmena, koruze) v zemljo in jih poželi kot žito. To je znano kot neolitska kmetijska revolucija. Od tod prisotnost razpoložljive hrane za vrabca. Od tod njegova zaveza s človekom. In od tod njegova sistematična geografska porazdelitev tako na vzhod kot na zahod.

Vrabec ima fenomenalno prilagodljivost. Med redkimi kraji, kjer ga ni, so samo porečje Amazonije, polarna območja in osrednja Afrika.

Vrabec, tako kot pes (imenovan tudi udomačeni volk), se že od samega začetka kaže kot 'privrženec kulture', torej sledi človeški skupnosti, jé razsuto žito na poljih in preživi v grmovju, živih mejah, travnikih in luknjah, kjer gnezdi. gradi. Je pravi človekoljub.

A presenetljivo je, da ima pisec članka morda na svojem vrtu na Tajskem sedeče kitajske migrante (6. generacija??), sodeč po njegovi pripombi, da so precej hrupni… 7. Zakaj?

No, v letih od 1958 do 1964 so velike skupine 'vojnih vrabcev beguncev' emigrirale iz Kitajske med Maovo vrabčevo represijo in kasnejšim preganjanjem in pokoli s strani vznemirjenih množic. Možno je, da so letala kitajskih vrabcev končala v vrtovih Tajske.

Veliki razsvetljeni voditelj Mao Zedong je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja z nespametnim upravljanjem povzročil veliko lakoto in je iskal grešnega kozla, da ne bi odgovarjal. Ni mogel kar naprej ubijati in preganjati lastnega ljudstva, zato se je domislil briljantnega načrta.

Izračunal je, da vsak vrabec na leto vzame približno 4 kg žita. Izračunal je tudi, da bi v enem letu izgona, tj. ubijanja približno 1 milijona vrabcev, ostalo 60 ust žita več. V teoriji je bilo to pravilno.

Šlo je za lahkomiselno in predvsem nepremišljeno kampanjo, ki je temeljito porušila biotsko raznovrstnost v Aziji. Toda Maove fantazije so bile zakon v komunistični utopiji. Ali nimajo vsi diktatorji na svetu vogala, ki jih pripelje do absurdnih ukazov?

Rdeči diktator je sprožil svoj 'Uničevalna kampanja 4 kug. Na tem seznamu so bili podgana, muha, komar ... in vrabec, ki torej sploh ne sodi na ta črni seznam škodljivih živali.

Kakšen je bil akcijski načrt? Vsi Kitajci, od najvišjega do najmanjšega, so morali povsod in ves čas povzročati glasen hrup, loviti vrabce in jih držati v zraku, dokler niso padli mrtvi od utrujenosti. Seveda bi lahko vrabce ubijali tudi na vse mogoče druge načine. Masovna histerija!

Ocenjuje se, da bo v teh šestih letih prišlo do ene milijarde mrtvih ali perjajočih vrabcev.

Na žalost so bili stranski učinki enako katastrofalni. Množice drugih vrst ptic so nenamerno padle v Maovo 'kampanjo iztrebljanja', pa tudi lovljene. Biologi trdijo, da si Kitajska še vedno ni opomogla od kampanje iztrebljanja ptic.

Lahko sklepate, da jeUničevalna kampanja 4 kug bi se izplačalo in rešilo na tisoče lačnih Kitajcev. Žal tudi tukaj s katastrofalnimi, a predvidljivimi posledicami v drugi vrsti. Druga katastrofa zaradi lakote je nastala, ko so množice nadlog kobilic opustošile Kitajsko in požrle vse žito ... zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov, med katerimi je bil najpomembnejši vrabec.

Čeprav je bil kratkoviden, Mao ni upošteval neizogibnih in hudih posledic za okolje.

Na Nizozemskem in v Belgiji je vrabec od leta 2004 na 'rdečem' seznamu ogroženih vrst. Prebivalstvo bi se že prepolovilo. Za to obstaja nekaj znanih razlogov. To naj bi bil „virus usutu“, ki povzroča smrt, tudi pri kosih. Krivec pa je tudi divja gradbena mrzlica z betonskimi mesti, ki se povečujejo in puščajo malo možnosti za tiha gnezda v živih mejah in grmovju.

In končno: kaj pa tisti tajski vrabčki, ki čivkajo in pojejo v kitajščini?

V osemdesetih letih 80. stoletja je biološki svet v Evropi, ZDA in Kanadi sprožil znanstveno raziskovanje jezika ptic. V mednarodnem merilu so za predmet proučevanja izbrali kosca. Študije so pokazale, da so kosi v Evropi žvižgali drugače kot v Novem svetu ali Avstraliji. Uporabili so različne tone, melodije in frekvence. Sledijo pa naši zahodni tonski delitvi v do-re-mi.

Zvočne posnetke kanadskih kosov so ponudili britanskim, nemškim in francoskim kosom, ki pa se niso odzvali ali pa so reagirali zmedeno. Obsežnejša raziskava je pokazala, da je tudi obratno, da so razlike med kanadskimi in ameriškimi skupinami kosov celo enake. Njihovo petje je povezano z zvoki ozadja habitata, v katerem živijo, mesto-podeželje, dojenčki kosov se naučijo peti jezika kot njihovi starši, zato se lahko pojavijo različice, tako kot naša narečja.

Na Nizozemskem morajo biti znane raziskave velikih sinic in vran in ja – uganili ste – zelandsko veliko sinico postavijo med vrstnike v Delfzijlu in velike sinice Delfzijl so videti zbegane, zbegane in zbegane. Ptice se ne razlikujejo od ljudi… 555!

Ko na svojem naslednjem sprehodu po svojem vrtu v Wiang Pa Pao, Lang Sua, Nong Rua ali Det Udom slišite vrabce, se lahko vprašate, ali čivkajo v kitajščini ali v čisti domači tajščini? V prvem primeru so preživeli Mao in njegova norost, o katerih poslušate, migranti, ki so preleteli in iskali azil na Tajskem v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja.