Hendrick Indijck: prvi Nizozemec v Angkor Watu

Vereenigde Oostindische Compagnie ali VOC…. Kot pisatelj, ki ga grize zgodovinski hrošč, se ga nikoli ne morem nasititi.

Nekoč je bila največja multinacionalka na svetu. Čisto dobičkonosno podjetje, ki se ni izogibalo nobenim sredstvom za doseganje svojih ciljev, hkrati pa je, kot je zapisal zgodovinar Jan Kuipers, ustvarjalo kulturo, spodbujalo odkrivanje in navtične izume ter močno vplivalo na življenje v svojem trgovanju območja in Republiko Združeno Nizozemsko.

Nenavadna mešanica merkantilizma željnih trgovcev, zvitih regentov, norih pustolovcev, podjetnih pomorščakov in neusmiljenih vojakov je skoraj dvesto let igrala ključno vlogo na ogromnem območju, ki bi se lahko nahajalo med Rtom dobrega upanja in Japonsko. V tem obdobju, od leta 1602 do 1795, je družba poslala ladjo v Azijo skupno 4.721-krat. Logistična operacija, ki še danes spodbuja domišljijo in vključuje 972.000 ljudi. Od tega ogromnega števila se jih je le tretjina vrnila v domovino….

Eden od mož, ki so tvegali svoja življenja za VOC, je bil Hendrick Indijck. Ni jasno, kdaj natančno se je rodil, je pa res: po mnenju večine zgodovinarjev se je to zgodilo okoli leta 1615 v Alkmaarju. Indijck je bil pismen in pustolovski človek. Navsezadnje je ta magister notarskega poklica, preden je vstopil v službo VOC, najprej nekaj let delal kot uradnik za West India Company v Recifeju v Penambucu v Braziliji, kmalu po tem, ko je to regijo osvojila republika. iz portugalščine. Vendar pa je upor domorodcev, ki je izbruhnil leta 1645 pod vodstvom Joaa Fernandesa Veire, zamajal nizozemsko avtoriteto in po porazu nizozemskih čet v bitki pri Tabocasu (3. avgusta 1645) je Indijck, tako kot mnogi drugi rojaki, sprejel njegove hite in se vrnil v republiko.

Cristi Popescu / Shutterstock.com

Očitno še ni izgubil želje po eksotičnih dogodivščinah in 12. julija 1650 se je vkrcal na ladjo. Enkhuizen v Batavii kot čisto nov kandidat za mlajšega trgovca VOC. Skoraj takoj so mu dovolili, da odpotuje naprej v Ayutthayo, ker je tovarna VOC v siamski prestolnici zaradi slabega upravljanja zašla v zelo težke papirje. Skupaj z bodočim generalnim guvernerjem Rijcklofom van Goensom, znanim po svoji temeljitosti, je 9. novembra istega leta prispel v Ayutthayo, da bi uredil stvari. Skupaj z van Goensom je Indyck naredil konec korupciji in sprenevedanju, končal tihotapljenje Kitajcev in obnovil trgovinski monopol z Japonci. Na bregovih Chao Phraye je ostal pet let. Ne povsem proti svoji volji, kot se je izkazalo, saj je ob izteku mandata dal vedeti, da bi z veseljem ostal dlje, če bi napredoval v trgovca.

Ko se je izkazalo, da ljudje v Batavii niso bili takoj pripravljeni ugoditi tej prošnji, se je opogumil in sam odplul v Batavio, da bi branil svoj primer. Kmalu je postalo jasno, da bo moral na napredovanje še nekaj časa počakati. Namesto tega je bil 23. maja 1656 zadolžen za pomembno misijo v Kambodžo. Potem ko je bilo osebje VOC pred tem pokoljeno, je moral skleniti mir s Kambodžani in znova odpreti propadajočo trgovsko postajo. Kljub vročini, katere žrtev je bil on in večina njegovih mož, je Indycku v razmeroma zelo kratkem času uspelo znova urediti zadeve VOC. Hkrati je izkoristil priložnost za temeljito raziskovanje regije. Tako je po desetih dneh potovanja, delno v proi čez neizmerno jezero Tonle Sap, končal kot eden prvih zahodnih obiskovalcev v ruševinah Angkor Wata.

Od leta 1617 so direktorji VOC odločili, da je treba voditi dnevnike o vseh opravljenih potovanjih. Po vrnitvi domov so jih morali predati VOC-u, ki je imel ekskluzivno pravico do objave teh pogosto ključnih strateških informacij. Njegovo poročilo o Angkorju je bilo prvo napisano v nizozemščini ... Ko se Hendrick Indijck konec istega leta vrne v Batavijo, prejme tako želeno imenovanje za polnopravnega trgovca, čeprav ne v Indiji, ampak nazaj v Kambodži. V kamboški prestolnici Lovek je prevzel Logie, ki so ga zapustili Angleži, in poskušal ponovno aktivirati večinoma mrtvo trgovino od Loveka do japonskega šogunata. Pomemben korak v pravo smer je bila sklenitev sporazuma, po katerem je VOC 'izključno trgovino z jelenovimi kožami in drugimi dobrinami za Japonsko pridobiti. Po vsej verjetnosti je Maria Quikelenburg, njegova zakonita žena, ostala v Bataviji, ker je gotovo, da je živel v Kambodži s Kmerko, ki mu je rodila dva otroka, Gerrit in Adriaentje. Te otroke je vzel s seboj, ko je oktobra 1660 postal glavni trgovec na pomembnem mestu VOC v Deshimi na Japonskem. Donosen mandat, ki ga je opravljal skoraj tri leta, izmenjujoč se s službenimi potovanji v Ayutthayo in Batavijo.

2. aprila 1664 je bil v Bataviji navzoč pri krstu svoje hčere Ane iz zakona z Marijo Quikelenburg. 28. aprila je bil ta alkmaarski popotnik še tretjič obtožen misije na Japonsko, vendar je Pietje de Dood to preprečil. Hendrik Indijck, v svojem življenju glavni trgovec v službi Patented East India Company umrl 4. maja 664 v Bataviji, verjetno zaradi malarije. Dan pozneje so ga pokopali v Hollandsch Kerkhofu.