Naslovnica knjige: Tajska vojaška moč: Kultura strateške prilagoditve

Ne skrivam, ko rečem, da je bil vpliv tajske vojske na družbena in politična dogajanja v državi v zadnjem stoletju nepogrešljiv. Od državnega udara do državnega udara je vojaška kasta uspela ne le krepiti svoj položaj, ampak tudi – in to vse do danes – ohranjati nadzor nad državno vlado. 

Toda kljub nakazovanju mišic doma in prvovrstni vlogi vojske v narodu in družbi so vojaške zmogljivosti tajskih oboroženih sil v širši regiji ostale precej omejene. In to je precej nenavadno. Avstralski obrambni strokovnjak dr. Gregory Vincent Raymond, ki je skrbel za odnose med avstralskim veleposlaništvom in tajsko vojsko v Bangkoku med letoma 2005 in 2008, v tej fascinantni knjigi raziskuje, kako je do tega prišlo.

Avtor se ne moti povsem, če trdi, da je bil nacionalistični boj proti kolonializmu v tajskem kolektivnem spominu povzdignjen v zgodovinski kanon. Po njegovih besedah ​​je to eden od dejavnikov, ki še danes določa odnos, za katerega tajski narod meni, da bi ga moral sprejeti v mednarodnem forumu, in ki močno vpliva na njegove mednarodne odnose. Je del tega, kar avtor opisuje kot strateška kultura ali strateška kultura Tajske. Izraz, ki ga definira kot 'javni in skupni simboli pripovedi, ki zadevajo vprašanja vojaške sileki po njegovih besedah ​​sestavljajopolitično-vojaški mentalni modeli zgodovine, ki jih odločevalci uporabljajo za interpretacijo preteklosti in ki omejujejo razmišljanje o razpoložljivih političnih možnostih'. To kulturo po mnenju avtorja na Tajskem nosita dve vojaško-politični pripovedi, ki temeljita na zgodovinskih izzivih tajske nacionalne varnosti in ozemeljske celovitosti in sta povezani z njimi.

Prvič, tu je izročilo, povezano s padcem siamske prestolnice Ayutthaya leta 1767. Dogodek, ki ga v državi do danes na splošno dojemajo kot zgodovinsko travmo. V mnogih tajskih zgodovinskih delih, pa tudi v popularni kulturi z mediji, kot so stripi ali filmi, je vzrok za zavzetje mesta s strani Burmancev in propad kraljestva pomanjkanje nacionalne enotnosti. Iz tega se je treba naučiti, da je nacionalna varnost prednostna naloga nacionalne enotnosti pod vrhovno oblastjo kralja.

Druga zgodba je zgodba o evropskih potovanjih kralja Chulalongkorna. Ko je ob koncu devetnajstega stoletja postalo jasno, da imajo zahodne sile, zlasti Francija in Velika Britanija, pohlepno oko na jugovzhodno Azijo in je ozemeljska celovitost Siama ogrožena zaradi njihove lakote po zemlji, je nagrada Siama odpotovala na Zahod, da bi poiskala podporo in prepričala evropske voditelje držav in vlad o dejstvu, da je Siam civiliziran narod, enak svojim državam in ki ga torej ni mogoče kar tako kolonizirati. Ali so ta potovanja "dobre volje" dejansko imela kakršen koli učinek, bomo še videli, a v tajskem kolektivnem spominu, kjer se goji spomin na tega monarha, o tem ni nobenega dvoma niti za trenutek. Nauk, ki se ga je Tajska naučila iz te zgodbe, je, da se država ne sme zanesti le na diplomacijo, temveč tudi na obrambni aparat, ki se vedno odzove na okoliščine.ustrezno upravljanje mednarodnih odnosov' prioriteta.

Temelji na treh zgodovinskih primeri in sicer tajskega vojaškega prispevka med prvo svetovno vojno, vietnamske invazije na Kambodžo v letih 1978-1989 in mejnega konflikta za Phrae Viharn ter obsežne analize tajskih obrambnih proračunov, avtor raziskuje, ali in kako tajska vojaška kasta spoštuje prej omenjena načela. Že ta knjiga kaže, da je tajska vojska osredotočena predvsem na obrambo in nima smisla za mednarodne avanture. Koncept, za katerega mislim, da bo prej ali slej treba preizkusiti ekspanzionizem Ljudske republike Kitajske. Mimogrede, zanimivo dejstvo je, da ta knjiga kaže, da v nedavni raziskavi 1.800 tajskih častnikov večina od njih vidi večjo grožnjo v Združenih državah kot v Ljudski republiki Kitajski ...

Zdelo se mi je, da je to zanimiva knjiga, ki se tudi zelo hitro bere. V teh časih naraščajoče geopolitične nestabilnosti v regiji je ta knjiga obvezna za vsakogar, ki ga ta problematika zanima. Ponuja zelo informativen vpogled v strukturo moči tajskih oboroženih sil in v to, kako se obnašajo ne le v mednarodnem prostoru, temveč tudi v odnosu do družbe, ki naj bi jo branile. Prav tako vodi do novih vpogledov v to, kako vojaška moč služi širšim družbeno-političnim in gospodarskim namenom in ali so ti podrejeni kratkoročnim in dolgoročnim strateškim konceptom, ki se oblikujejo v Bangkoku.

"Tajska vojaška moč: kultura strateškega prilagajanja izdaja NIAS Press, Kopenhagen, 2018, distribuira pa Silkworm Books, Chiang Mai. Knjiga ima 304 str. in stane 850 Bath. ISBN: 9788776942403

1 misel o “Recenzija knjige: 'Tajska vojaška moč: kultura strateške prilagoditve'”

  1. Rob V. pravi gor

    Dit boek is zeker het lezen waard lung Jan, het staat ook bij mij in de boekenkast. Het laat goed zien hoe de militairen zowat geheel zich niet ingesteld zijn buitenlandse dreigingen maar vooral overal op nationaal niveau tentakels en belangen heeft. Op dit moment lees ik “Infiltrating Society: The Thai Military’s Internal Security Affairs” van Puangthong Pawakapan, begin dit jaar uitgekomen via ISEAS (april-mei 50% kortings actie). Dat gaat ook over Thaise defensie en hoe dat vooral ” interne nationale veiligheid” betreft, met in het bijzonder ISOC. Wist u dat het jaarlijkse defensiebudget ook een post heeft voor bijvoorbeeld Toerisme? Het Thaise leger bemoeit zich met van alles dat niets maar dan ook niets met defensie te maken heeft. Heel bijzonder allemaal.

    FCCT (Foreign Correspondents Club Thailand) je imel tudi več forumov o tej točki, vključno z:
    - https://www.youtube.com/watch?v=OFcteKGlkZA o tajski vojaški moči
    - https://www.youtube.com/watch?v=Ob9xq9tzOQo o infiltriranju v družbo


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran