Zbiranje starega papirja na Tajskem
Weerayuth Kanchanacharoen / Shutterstock.com
Zbiranje starega papirja je bil hobi iz otroštva. S prijateljem sva kot fanta, stara okoli 10 let, redno hodila od vrat do vrat v naši soseski po stare časopise, reklamne brošure itd.
Zdaj lahko razkrijem, da smo menda prišli v imenu društva igrišča, a smo plen odnesli nekemu »cunjcu« v naši ulici. Dobili smo – za nas – primerno ceno, včasih celo 10 centov za kilogram. Lepa žepnina, ki se je navadno še isti dan porabila za sladkarije, krompirček in podobno.
Klubi in društva
Športni klubi in društva že vrsto let zbirajo in prodajajo stari papir za polnjenje rastlinjaka. Najboljši primer je rotterdamski nogometni klub Excelsior, ki ima še vedno podobo kluba iz starega papirja. Na spletni strani sem prebral, da je stari papir prinašal prepotreben denar, ki je lahko včasih znašal tudi več tisoč guldnov na leto.
Z napol obrabljenim kombijem se je skupina prostovoljcev vsak teden odpravila po stare časopise s stalnih naslovov. Z zbiratelji se je občasno odpravil tudi predsednik kluba. Nenavadno, ko je prišel z njimi na naslov, kjer so bili stari časopisi nabrani do stropa, se je obrnil in v smehu zavpil ostalim: "Pokličite blagajnika, lahko kupimo Cruyffa!"
Trg starega papirja je propadel
Težki časi so za trgovce z odpadnim papirjem v Evropi. V članku na spletnem mestu Algemeen Dagblad "žid iz cunj" iz Arnhema Frits van Mierle pripoveduje, kako je propadel cvetoč trg starega papirja. Ne more več plačati denarja ljudem, ki prinesejo stari papir, pravzaprav mora prvič zahtevati denar od ljudi, ki pridejo oddati stari papir.
Za razcvet trga je bila zaslužna predvsem Kitajska, ki pa je popolnoma prenehala uvažati stari papir. Cene so torej zgodovinsko nizke, za tono starega papirja plačajo le 25 evrov. Preberi celotno zgodbo www.ad.nl/
John in Penny / Shutterstock.com
Odpadni papir na Tajskem
Šel sem pogledat, kako je na trgu starega papirja na Tajskem. Reciklažnih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo starega papirja, je veliko, a tudi pri nas je cena starega papirja katastrofalno padla. Zaradi kitajske prepovedi uvoza se z odpadnim papirjem na svetovnem trgu trguje za skoraj nič, kar lokalnim zbiralcem odpadnega papirja povzroča ogromno škodo. \
V časopisnem članku iz novembra 2019 ministrstvo za zunanjo trgovino poziva k omejitvam uvoza starega papirja. Leta 2019 je bilo do oktobra uvoženih 1,5 milijona ton starega papirja v vrednosti 6,6 milijarde bahtov. Odpadni papir večinoma prihaja iz ZDA (24 %), Italije (11 %) in Japonske (7 %). Posledično je vrednost starega papirja na Tajskem nedavno padla s 3 bahtov na kilogram na 1,5-2 bahtov na kilogram.
Lastne izkušnje
Plastenke in pločevinke se zbirajo tudi pri meni doma in ta teden je bil čas, da izpraznimo veliko posodo, ki jo uporabljamo za to. Sami ga odpeljemo do tajskega trgovca. Ker se je sin preselil v Bangkok, da bi tam študiral, smo imeli tudi okoli 60 kilogramov starih (šolskih) knjig in drugega papirja. To je prineslo 27 bahtov v besedah, tako da ni vredno!
Tudi če tako malo obrodi, je še vedno bolje, kot da bi ga kar zavrgli. Plastiko, steklo, pločevinke in papir zbiramo že 7 let. Vsakih šest mesecev ga odnesem in zanj običajno dobim med 60 in 100 bahtov. Ni mi mar za ta denar. Ampak za kraj, kamor ga lahko vzameš in kjer upaš, da bo obdelan naprej.
Kot sem že omenil: v Hua Hinu, v nakupovalnem središču Blúport, je zbirno mesto za stare baterije in svetilke v parkirni garaži v pritličju…
To ni slabo, kajne?
Štejte se za srečo, da to obstaja v Hua Hinu.
Zdaj te vrste informacij v angleščini na internetu.
Tu v Nongkhaju in okolici se papir, pločevinke in plastika zbirajo iz povsem drugega razloga.
Enkrat mesečno se plastične steklenice, pločevinke itd. zbirajo in pripeljejo v najbližji tempelj.
To je nekakšno pogrebno zavarovanje za revne Tajce.
V primeru smrti tempelj jamči 30.000 bahtov za pogrebne stroške.
Vsak mesec, ko od ustrezne Tajske osebe zberejo plastične steklenice in pločevinke, bodo prejeli dokazilo iz templja, da so dobavili plastiko itd.
Ko določena oseba umre v ustreznem Soiju, tempelj pomembno prispeva k spodobnemu pogrebnemu ritualu.
Pogrebni ritual je v tajski kulturi zelo pomemben.
Tudi mi živimo v Nongkhai (tambon Nong Koom Ko na obvoznici do mostu) in tukaj se vsi dragoceni odpadki prodajo kupcu. Družina se potika po cestah in zbira od ljudi, ki so pripravljeni odložiti svoje odpadke. Komaj se splača; pločevinke piva se zdi lepo prodajati, a pivopivcev tukaj skoraj ni. Cenjeno je tudi staro železo.
So revni ljudje, ki živijo na minimalcu in se morajo preživljati s tem, kar jim ponuja narava poleg najetega riževega polja in krave ali nekaj kokoši. Ljudje, ki imajo delo, so nekoliko bolj prostorni.
V Kantharalaku v majhni stranski ulici blizu belega templja je rdeča škatla za fluorescenčne sijalke, baterije itd. Ne mislite, da je zelo znana, po naključju sem se peljal mimo in jo opazil.
Žal se zbira in odvaža le karton, pločevinke in plastenke.
Ostalo pa morate sami videti, kako se znebiti, zato je kurjenje edina rešitev.
Tukaj (Tajska) imam 4 velike plastične smetnjake za steklo + pločevinke, papir, plastenke in ostanke odpadkov. Če je kateri od smetnjakov skoraj poln, opozorim starejšega moškega, ki pride mimo s svojim tuktukom (če temu ne morete reči tuktuk) in mi ga nato izprazni, vedno mi želi dati nekaj denarja, vendar ga zavrnem in njegove Battje z nasmehom pospravim nazaj v žep, preostali odpadki gredo v ulična stran vsak teden, pripravljena na komunalno službo, vedno sem upala, da bodo Isanerji sledili temu zgledu,... žal.
Če bi samo dali 3 Bath na kilogram za plastiko, bi bilo tam veliko bolj primerno za življenje ...
To prinaša revnim ljudem, ki želijo delati, višjo raven porabe ter pomaga živalim in okolju.
To je samo korist za vse in bi bil velik zagon za manj plastike za tamkajšnjo azijsko regijo.
Vidim vse več rek plastike, kjer vode ni več videti.
https://www.google.com/search?sxsrf=ACYBGNTi-HNPppNeyP-6epfIxvFJo3OuAA:1579773037166&q=plastic+rivieren&tbm=isch&source=univ&client=firefox-b-d&sa=X&ved=2ahUKEwiYvdKVuZnnAhVMPFAKHVecB2wQsAR6BAgKEAE&biw=1920&bih=916
Vse hranimo tudi ločeno, papir in karton. To odnesemo sami, 100 kg vsake 3 mesece. Trenutno 1 baht na kilogram. Ne toliko zaradi denarja, ampak moja hčerka potrebuje veliko starih časopisov in jih kupim kar tam za 12 bahtov na kilogram.
Po naključju je ta teden prinesel tudi nekaj starih ponv, tiskalnikov in stvari, dobrih za 95 THB, še vedno 2 lepa Magnuma.
Vse plastenke in pločevinke zložimo v veliko črno vrečo in ko je polna, jo zjutraj damo na cesto. Ocenite, da tehta okoli 15 kg. Običajno ga v trenutku izgine, vzame ga nekdo, ki ima lep dan.
Tega ne ločujemo zaradi denarja, ampak zgolj zato, da prispevamo k boljšemu okolju in nekomu privoščimo lep dan.
Naj vas ne moti sramota pri letenju in vzemite tudi avto, če moram iti dlje kot 500 metrov.
Dragi Gringo,
Ta metoda ločenega zbiranja in vračanja stekla, pločevink in papirja pozitivno prispeva k okolju. To je pravzaprav veliko bolj pomembno kot 100 bahtov.
Ko bi vsaj več ljudi delalo tako prepirljivo....
Tu v Nongpruju že leta zbiram tudi plastiko, steklo, pločevinke in papir. Koliko dobimo za to, ne vem, ker vsaka dva tedna pride čistilka za en dan pospravit in ko se bo dovolj nabralo, bo odpeljala. Izkupiček je namenjen njej.
Celo nič bahtov je vredno, kajne? Majhen prispevek k boljšemu svetu z manj odpadki in onesnaževanjem.
bi morali predavati tajskemu?
Zdaj sem star 76 let in pred 50 leti je bilo enako na Nizozemskem:
Prave smeti le migaš nekje ob cesti ali nekje na polderju, kjer jih nihče ne vidi.
Tudi jaz sem to naredil!
tudi tu bodo kasneje ugotovili, da je onesnaževanje zelo drago.
Ne pridigajte, ampak tako, da razlagate in s svojim vedenjem kažete, da se stvari da narediti drugače, čisteje in bolje. Potem upaj, da se bo prijelo. Prej, tem bolje.
Morda sem nekoč malomarno odvrgel smeti, zdaj pa se zavedam, kakšno škodo to vedenje povzroča prihodnjim generacijam. In sploh nimam otrok.
Če primerjam Nizozemsko z državami, kot so Japonska, Kitajska (Yes CHINA), Singapur, ljudje mislijo, da bi morala Nizozemska vzeti zgled. Tam so ulice čiste in na ulicah ni umazanije. Na Japonskem ne boste našli smeti pred supermarketom ali železniško postajo.
Če pa se vrnete v ZDA, boste presenečeni nad obilno uporabo plastike, tudi v hotelih ob zajtrku vidite veliko plastike. To je "razvita" država, a ko prideš v Teksas, razmišljaš drugače.
Ne, do Tajske je še dolga pot. Žal moramo smeti tudi sami sežigati, saj odvozne službe ni in v vasi se to ne zdi potrebno.
Doma in na stojnici že leta zbiramo steklenice, plastiko, pločevinke, karton itd. To gre v velike vreče in ko so polne, se pobere. Tega na trgu ne posnemajo, vendar ga dobavljamo. Pred tem smo to sami s svojim kamionom odpeljali v bližnja podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Naša gospodinja je zdaj dobila to nalogo in lahko obdrži dohodek. Mesečni donos približno 150 bahtov. Nekaj je še vedno potrebno za okoljsko ozaveščenost povprečnega Tajca. Še vedno sem edina, ki hodi na tržnico s svojo nakupovalno vrečko Alberta Heijna po živila. Samo tako naprej je moj moto.
Ok, plastiko, pločevinke, steklo in papir hranite ločeno.
Enkrat na teden pride mimo invalidni fant z vozičkom, da ga pospravi
Dragi Gringo,
Tudi v mladosti so me učili, da je denar na ulici.
Hlev je bil poln in ni ostalo pri tem.
Baker je bil in je še vedno dobra žepnina, zato sem hodil po zgradbah, ki so jih rušili
da dobim svoj denar. Ko sem ga oddal, sem dobil 2,80 goldinarjev za kilogram.
Ta odkupni kmet, ona: poslušaj, če slišim ali opazim, da si v mojem poslu, ne boš dobil nič.
Vseeno je vedno dajal denar in to je vedel.
Zdaj in na Tajskem se zdi in je še vedno, da skoraj vse ustvarja denar, zato varčujte!
Prav tako še naprej varčujemo s pločevinkami, da dobimo denar za pol kopeli na pločevinko.
Že dolgo je minilo, da se na Tajskem skoraj vse reciklira, tudi zaradi revščine.
Če je kaj proti, se to zgodi normalno, če ne, bo zavrženo.
Met vriendelijke groet,
Erwin
Ps pri komunalni taksi za ločevanje odpadkov nimamo popusta, dobimo pa štiri zabojnike
Na vrtu.
Ne toliko papirja - ki ga skorajda ni več, temveč kartonske škatle in plastiko - je treba natančno razdeliti na stare bidone in drugo, predvsem pa na pločevinke. Tisti še zelo lepi gredo tistim umetnikom, ki jih naredijo v spominke, ostalo po kg. In na desetine brezdomcev že vrsto let živi od tega v tem živahnem turističnem območju, čeprav je to dolgotrajno in trdo delo in zagotovo ni veliko denarja - z njim lahko dobite do 200 bt / dan. Kupec obišče vsak teden/mesečno vse hiše za goste in običajne hiše. Nekoliko večji gostje z veliko pivci piva imajo tudi nekaj 100 bt/mesec kot bonus za čistilke.
Škoda le, da ti zbiralci/brezdomci pri iskanju smetišč običajno naredijo več nereda, kot je treba. V Nemčiji, na primer, pogosto obstajajo ločeni pokonci za zbiralnike depozitov.
In na koncu vsak dan pride komunalna služba in vse uporabno tudi preišče/sortira preden gre na deponijo - in zato vsak BKK misli, da mu ni treba plačati davka, ker so oni že bogati, prav? Doma včasih dejansko plačam več za stroške prevzema kot strošek stvari, ki gredo stran, če živiš skromno (okoli 250 eur/leto, torej z odbitkom okoli 1 eur/dan)
Enako sem počel v mladosti Gringo, ampak takrat smo dobivali nekaj 20 centov na kilo, to je bilo kar dobro.. Spomnim se, ko je bila naftna kriza (tik zatem), ker je bilo med starim papirjem veliko kuponov za bencin.
In kaj mislite, kaj se zgodi z vsemi kopijami, ki jih moramo oddati pri imigraciji? Če bi jih obdržali, bi imeli skladišča polna kupov papirja. Tukaj sem pri imigraciji videl kupe vezanega papirja in vprašal, kaj so storili z njim: PRODAJTE ga, seveda. Ja, kaj si še mislil?
Del se ponovno uporabi pri priselitvi. Na mojem 90-dnevnem obisku sem vedno dobil kos papirja, na hrbtni strani pa so bile napisane informacije drugih. Zakonodaja o zasebnosti in vrh.
Dokler se ne bo spremenilo naše razmišljanje o odpadkih in kapitalističnem sistemu, se ne bo spremenilo skoraj nič.
Seveda ne pri podjetjih, kjer gre SAMO za čim večji dobiček, to je princip vrtenja sveta.
Na Nizozemskem dejansko obstaja tovarna, ki predeluje rabljene PET plastenke v nove.
So pa stroški minimalno višji od nove PET plastenke iz surovine, zato podjetja kupujejo plastenko iz surovine in ne iz reciklaže. Več dobička. Enako s papirjem in drugimi? Po vsej verjetnosti
Kitajska, Tajska in več azijskih držav so prenehale uvažati odpadno plastiko. Ni trga (beri podjetja, ki ustvarjajo velike dobičke), zato se odločite, sicer bi delovalo. Surovina je cenejša.
Tone plastike so sortirali revni Azijci. Kljub temu smo VSAKO leto v oceane odvrgli vsaj 8000000 TON plastike. Sprašujem se, kako je to dovoljeno.
In ker Azija ne uvaža več, bo več odvrženega v … oceane.
Potem bomo izumili zapletene stroje, da bi to spet dobili!
Prepozno, plastika je postala manjša, mikro plastika se potika, ribe, ptice se mumificirajo s plastiko in poginejo. Želve, kiti in drugi so zaviti v plastiko in poginejo.
Obstajajo (razumljeno 5 kosov) otoki velikosti Teksasa, sestavljeni iz plastike, 8000000 ton plastike / leto v oceanih!
Karton se spet draži, saj ga zaradi velikih naročil primanjkuje.
Hoppa, torej mora priti še več kartona. Masa je denar, lep slogan..
Ko sem bil v osnovni šoli, je bilo 3 milijarde ljudi, zdaj skoraj 9 milijard. Smo na vrhu verige, vendar z veliko preveč ljudi. Zmanjšanje je zato po mojem mnenju edina rešitev.
Sistem bo nekega dne počil, to je gotovo. Smo že na dobri poti.
Na tem planetu je preveč ljudi. Včasih smo imeli vojne, a jih je vedno manj.
Ali imamo zdaj viruse za rešitev tega problema?
Imeli smo že SARS, MERS in zdaj še Corono, kar je imelo lep učinek, a še vedno premalo.
Kako bi izgledala zemlja zdaj, če v 19/20 stoletju ne bi imeli vojn?
Verjetno na koncu.