Ti-jaz-mi-mi: obstajam, vendar nisem del tajske skupnosti

Tudi po pridobitvi osebnih dokumentov morajo domorodci prenašati ponižanja, tudi s strani učiteljev. Oglejte si epizodo, kjer ji učiteljica da priimek, označen z ***, tudi v tajski različici.

„Naši očetje so nas učili jasno izgovarjati tajski jezik in da bodo karenske paprike omehčale naš jezik za pravilno izgovorjavo. haha!'

Mueda v smehu govori o svoji preteklosti. Vseeno pa to, kar se je zgodilo, razkriva stisko nedolžnih mladih brez državljanstva in etnične pripadnosti. Zaradi izključitve se je počutila izključeno od drugih v tajski skupnosti in postala članica 'druge skupnosti'. 

Njeno ime, Mueda, pomeni 'mlajša hči' v jeziku pakayo (karenski jezik). Bila je najmlajša v veliki družini v vasi Karen blizu reke Yuam v vasi Tha Rua, okrožje Sop Moei, Mae Hong Son. Kot malčica je mislila, da je njen svet varen, ko pa se je v šoli to spremenilo, ker se je morala boriti za svoje pravice. Tam se je morala slišati njen glas, da bi jo v izobraževalnem sistemu, skupnosti in državi videli kot človeka.

Epizode so bile posnete, ko je bila stara 35 let in je pustila svojo redno službo v Bangkoku, da bi podprla raziskave projekta preusmeritve vode Yuam Dam (*).

Prehod od etničnega dekleta brez državljanstva brez priimka do aktivistke proti apatridnosti in sporom glede rabe zemljišč ni bil lahek. Prav zato je Mueda postala ena najmočnejših 'preživelih' skupnosti brez državljanstva na Tajskem, kjer se je morala boriti brez zatiranja, zlorab in stigmat.

Mlada Mueda brez priimka

Odraščala je v majhni karenski vasici brez elektrike, šole ali zdravniške ordinacije. Njeni starši so bili kmetje; njeno igrišče sta bila gozd in reka. »Skupaj z očetom sva izpraznila pasti za ribe. Reka je bila del naših življenj in nikoli se nismo zares naučili plavati, preprosto smo ...«

Življenje v skupnosti 20 koč je bilo preprosto, dokler ni dosegla šolske starosti. Od doma do šole je bilo 45 do 60 minut vožnje s čolnom in nato dve uri hoje. Potem je vstopila v »tajsko« skupnost, ki je ni poznala in ki jo je obravnavala kot »drugega naroda«. Ona pripoveduje o tem.

»To je bil sistem imena in vzdevka, »imena in sramote«, v šoli Ban Mae Ngao so me imenovali tujec. Ali sem vedel, kaj ta beseda pomeni? In to se mi ni zdelo tako moteče, ker večina učencev te šole ni imela osebne izkaznice. A vseeno mi je šlo na živce, ker se je beseda uporabljala vedno pogosteje in s poudarkom.

Poleg tega ustrahovanja v šoli: policija je nekoč prišla v našo vas in nekoga aretirala. Zmedla sem se. Ne morem razumeti, kako lahko nekdo pride v težave, če nima osebne izkaznice. Kasneje, ko je policija prišla v našo vas, so vsi zaprli vrata in ostali notri, čeprav je policija trkala na vrata.«

Ko je Mueda vstopila v šesti razred osnovne šole (prathom), je ponovno zamenjala šolo. Postal je "Razvojni center za otroke in mrežo skupnosti (DCCN)". Njeni prijatelji so tako kot njeni revni otroci tam iskali priložnosti za izobraževanje. Tam ni bila več sama.

Iz tistega časa se Mueda spominja negativnih izkušenj z metodo poučevanja. »Prvi dan me je učitelj vprašal, ali sem tujec. Mislil sem si: kaj je to, tujec? In kaj je narobe s tem, da si tujec? Pa sem odgovoril: Ne, nisem tujec. Toda učiteljica me je kar naprej spraševala. Ste Burmanec iz Mjanmara? Ne, sem odločno rekel. Nisem iz Mjanmara, rojen in odraščal sem tukaj na Tajskem.« "Ali ste tujec?" "Ste birmanci?" Večkrat so ji zastavili ta pristranska vprašanja.

Štipendija! ali ne?

Mueda nadaljuje o diskriminaciji. »Najhuje se mi je zgodilo ob koncu šestega razreda. Imel sem tako dobre ocene, da sem lahko dobil štipendijo. Moral sem oddati papirje: hišno knjigo, rojstni list, fotografije potnega lista. Bil sem navdušen. Nič nisem vedel o teh drugih papirjih in sem fotografije odnesel v DCCN. Nato je učitelj rekel: 'Ne boš dobil te štipendije. Niste upravičeni, ker niste Tajec!' In to je bilo to…” 

Tako se je Mueda na težji način naučil iz izziva brez državljanstva na Tajskem. Nato je spoznala, kako zastrašujoče je biti etničen in brez državljanstva. 

Končno priimek

In potem je postala Mueda Navanaad ...

Ob koncu šestega letnika je po zakonu o osebnem imenu iz leta 2005 smela prevzeti priimek. Postala je Mueda Navanaad. "Nikoli prej nisem imel družinskega imena in želel sem biti kot drugi. Priimek lahko pomaga odpraviti predsodke.«

Ko se je vrnila v šolo, je uživala v zvoku svojega novega imena. Še posebej je bila vesela občutka, da je sedaj sprejeta. Toda učitelj se je šalil na ta račun. 'Mueda, kako si prišel do priimka? Ti si samo tujec. Nimaš pravice do tega. Lahko pa ti dam enega. Kaj menite o Muedi ***?'

Mueda nadaljuje. »Moji sošolci so bili navdušeni. Bila sem nesrečna od ponižanja in sramote. Hotela sem oditi iz razreda, a sem ostala. Bila sem globoko ponižana. Moje novo ime je postalo tarča mojih sošolcev. Začeli so me klicati Mueda ***.'

Nekaj ​​časa je njena izkušnja s tem učiteljem povzročala razburjenje, ko je med Muedinim prvim letnikom kolidža prišla v tisk. Učiteljica jo je celo poklicala. 'Zakaj ste dali ta intervju? To morate popraviti. Ali veš, da si očrnil moj dober ugled? Zaradi tebe me lahko izključijo iz šole.' Učitelj ji je skušal vzbujati občutek krivde.

Toda Mueda je odgovorila. »Učitelj, bodi iskren. Se spomniš, kako si me poklical tisti dan? Morda ne, ampak jaz se bom spominjal, dokler ne umrem. Se spomniš, ko so se mi vsi smejali? Na srečo sem bil dovolj močan, da sem se uprl; vendar učenci druge etnične pripadnosti šoli obrnejo hrbet.«

Mueda je povedala, da je spremljala dogajanje v šolah in opazila, da so učitelji napredovali pri obravnavanju manjšin.

Izbira poklica

Želela je postati zdravnica, a še ni imela tajske osebne izkaznice in to je bil pogoj. Tako je diplomirala iz prava na univerzi Payap v Chiang Maiu. Tam je skupaj z drugimi vodila kampanjo za mladinske tabore za otroke brez državljanstva, registracijo oseb brez državljanstva, organizacijo letnega dneva otrok brez državljanstva v Mae Hong Sonu in nudila pomoč osebam brez državljanstva pri pridobivanju dokumentov.

In potem je prišla sprememba zakona o državljanstvu iz leta 2008 z novim 23. členom, ki ljudem brez državljanstva omogoča, da postanejo tajski državljani.

(Preskočeno: sprememba tega zakona in njeno potovanje v ZDA, kjer se je srečala z 'ameriškimi staroselci', ki govorijo tajsko več, rdeči Indijanci, so omenjeni.)

'Ne sodiš sem'

Mueda je v intervjuju tudi nakazal, da do kršitev pravic prihaja zaradi zelo nizkega sprejemanja globoke želje po pripadnosti Tajski. „Etnični ljudje so ranljivi in ​​so doživeli resne kršitve svojih pravic, ko so tudi brez državljanstva. Če bodo ti ljudje dobili tajsko državljanstvo, bodo uradno Tajci, vendar bodo še vedno veljali za 'drugačne'.'

"Ljude brez državljanstva drugi takoj izključijo in jim rečejo ranljive stvari, kot so 'ne spadaš sem', 'nisi patriot' in 'nisi Tajec' in podobno."

Vir: https://you-me-we-us.com/story/mueda-navanaad

Uredil Erik Kuijpers. Zaradi svoje dolžine je bil precej skrajšan. 

Avtorji: Indigenous Media Network in Orrasa Seedawruang. To je neodvisno poročilo, pripravljeno s financiranjem EU

(*) O projektu jezu na reki Yuam: https://www.thaipbsworld.com/construction-of-controversial-yuam-river-diversion-project-approved/